Franja

titolare¹

A) agg. nasloven, titularen:
santo titolare titularni svetnik, patron

B) m, f

1. titular, nosilec (naslova, funkcije)

2. imetnik; lastnik:
il titolare di un negozio lastnik trgovine

3. šport tekmovalec, igralec, član prvega moštva (v nasprotju z rezervo)

капитан m kapitan; stotnik; vodja športnega moštva;
к. лейтенант mornariški poročnik;
к. 3-го ранга k. korvete;
к. -го ранга k. fregate;
к. 1-го ранга k. ladje

adút (-a) m igre atout (tudi pren.) trionfo; briscola:
imeti še kak adut avere qualche atout
ta igralec je glavni adut moštva per la squadra quel giocatore è l'asso nella manica

altrettanto

A) agg. prav toliko:
c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet

B) pron. prav tolik, enak:
Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!

C) avv. enako, prav tako:
anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

capitaine [kapitɛn] masculin stotnik, kapetan, marine kapitan; vojskovodja; sport kapetan

capitaine aviateur letalski kapetan
capitaine de brigands roparski poglavar
capitaine de corvette, de frégate, de vaisseau kapitan korvete, fregate, bojne ladje
capitaine d'industrie direktor industrijskega ali komercialnega podjetja
capitaine marchand kapitan trgovske mor-narice
capitaine de port pristaniški poveljnik
capitaine trésorier vojaški upravnik blagajne, računovodja
capitaine d'une équipe de football kapetan nogometnega moštva
oui, mon capitaine! da, tovariš (gospod) stotnik!

commissario m (pl. -ri)

1. komisar; pooblaščenec, poverjenik:
commissario politico politični komisar
commissario di pubblica sicurezza, di polizia policijski komisar
commissario di bordo navt. ladijski upravitelj
commissario sportivo šport delegat
commissario tecnico šport tehnični vodja moštva, selektor

2. član komisije:
commissario d'esame šol. član izpitne komisije

composizione f

1. sestavljanje, sestavek

2. glasba, umet. skladba, kompozicija; komponiranje

3. tisk stavljenje:
composizione a mano, meccanica, elettronica ročno, strojno, elektronsko stavljenje

4. šol. spis, sestavek

5. sestava:
la composizione della squadra sestava moštva

6. pravo poravnava:
la composizione della lite poravnava spora

constitution [kɔ̃stitüsjɔ̃] féminin sestava, konstitucija, (telesni) ustroj; tvorba, ustanovitev; ustava; temeljni (državni) zakon

constitution d'une équipe de football sestava nogometnega moštva
forte, robuste constitution močna, krepka (telesna) konstitucija
le droit de grève est inscrit dans la Constitution pravica do stavke je vnesena v Ustavo

démunir [demünir] verbe transitif odvzeti, oropati (quelqu'un de quelque chose koga česa)

se démunir de quelque chose znebiti se, biti brez česa, izgubiti kaj
démunir une place forte d'une partie de ses effectifs odvzeti utrdbi del moštva
être démuni d'argent biti brez denarja

élimination [-sjɔ̃] féminin izločitev, izločevanje, odstranitev, oddaljitev

élimination de bruits (radio) odstranitev motenj
élimination urinaire izločanje urina, uriniranje
élimination d'une équipe (sport) izločitev moštva
organes masculin pluriel d'élimination izločevalni organi

flannel¹ [flǽnl] samostalnik
(volnena) flanela
pogovorno krpa za umivanje, cunja
hudomušno Valižan
množina flanelaste hlače, spodnje perilo; bela športna obleka (za tenis ali kriket)

to get (ali receive) one's flannels postati član šolskega nogometnega ali kriketskega moštva
ameriško flannel cake tenek kolaček

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.

izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
izrazite poteze obraza lineamenti marcati
izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana

jedr|o² [ê] srednji spol (-a …)

1. moštva, delavcev ipd.: (osnova) der Stamm
šport igralsko jedro der Spielerstamm, Stammspieler množina
jedro moštva die [Stammannschaft] Stammmannschaft

2. (osnovni fond) der Grundstock

kapétan vojska captain; company commander

letalski kapétan captain, (vojaški) flight lieutenant
kapétan moštva šport captain of a team, pogovorno skipper, skip
biti kapétan to captain
kdo je kapétan njihovega moštva? who captains their team?
napredoval je v kapétana lani he got his captaincy (ali his company) last year

kapétan capitaine moški spol, familiarno pitaine moški spol , capiston moški spol

kapetan bojne ladje capitaine de vaisseau
letalski kapetan capitaine aviateur
kapetan nogometnega moštva capitaine d'une équipe de football

letter¹ [létə] samostalnik
črka; pismo
množina uradno pismo, listina
množina književnosf, znanost

by letter pismeno
to the letter dobesedno, podrobno
to keep to the letter vzeti dobesedno
the letter of the law črka zakona, strogo po zakonu
capital letter velika črka
small letter mala črka
black letters gotske črke
block letters velike tiskane črke
dead letter že pozabljena navada (ali zakon)
ameriško bread-and-butter letter zahvalno pismo (po obisku)
figurativno red-letter day praznik
in letter and spirit po obliki in vsebini
registered letter priporočeno pismo
prepaid letter frankirano pismo
unpaid letter nefrankirano pismo
returned letter office urad za nedostavljiva pisma
open letter odprto pismo (v časopisu)
letter to be called for poštno ležeče pismo
to get one's letter postati član univerzitetnega moštva
letters of business kraljevo polnomočje skupščini za razpravo o nekem vprašanju
man of letters književnik, znanstvenik
the profession of letters literarni ali znanstveni poklic
commonwealth (ali republic) of letters pisci, literati
ekonomija letter of acceptance prejeta menica, akcept
pravno letter of administration sodni nalog o upravi zapuščine
ekonomija letter of advice spremno pismo, avizo
pravno letter of allotment sodni nalog o dodelitvi
letter of application pismena prošnja
letter of attorney pooblastilo, polnomočje
letter of bottomry hipoteka na ladjo
letter of confirmation pismeno potrdilo
ekonomija letter of conveyance tovorni spremni list
letter of credence pismeno priporočilo, akreditivno pismo
ekonomija letter of credit kreditno pismo
ekonomija letter of grace (ali respite) pismena odobritev za odlog plačila
letter of indemnity garantno pismo
letter of introduction priporočilno pismo
letter of lien zastavno pismo
letter of marque dovoljenje privatniku, da zaseže tujo trgovsko ladjo
letters patent ekonomija patentni list; pravno dekret, pooblastilo
pravno letters testamentary pooblastilo izvrševalcu oporoke

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza