Franja

poso moški spol usedlina, gošča; počitek, mirovanje

poso de café kavina gošča

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

quiescence [kwaiésns] samostalnik
mirovanje, zimsko spanje

quiescēnza f

1. mirovanje, nedejavnost

2. pravo mirovanje:
quiescenza dei diritti mirovanje pravic
quiescenza del processo mirovanje postopka

3. biol., geol. mirovanje, neaktivnost (ognjenika)

4. upokojitev:
porre in quiescenza upokojiti
trattamento di quiescenza izplačilo odhodnine in pokojnine

5. pren. privolitev, soglasnost

quiēte f

1. mirovanje

2. počitek

3. mir, spokojnost; knjižno
la quiete eterna večni mir

4. fiz. mirovanje

repáus -uri n

1. počitek, odmor, oddih
□ pe loc repaus! na mestu voljno!

2. mirovanje

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

ripōso

A) m

1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav

2. knjižno mir

3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

4. glasba pavza

5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha

6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

B) inter. voj. na mestu odmor!

Ruhe, die, mir; pokoj; (Schweigen, Stille) tišina; (Entspannung) počitek; (angenehme Ruhe! prijeten počitek!); (Gelassenheit) mir, spokojnost (tudi figurativ) Technik, Recht mirovanje; öffentliche Ruhe und Ordnung Recht javni red in mir; Recht Störung der öffentlichen Ruhe kaljenje javnega miru; die Ruhe vor dem Sturm tišina pred viharjem; die ewige Ruhe večni mir; die letzte Ruhe zadnji počitek; die Ruhe selbst sein/die Ruhe weghaben imeti mirno kri/biti poosebljen mir; Ruhe geben dati mir, mirovati; jemandem keine Ruhe lassen ne dati miru (komu), ne pustiti na miru (koga); keine Ruhe haben vor ne imeti miru pred; ich möchte meine Ruhe haben daj/dajte mi mir, hočem imeti mir;
in: in (aller) Ruhe mirno, brez emocij; in Ruhe mirujoč, v mirovanju; in Ruhe (i.R.) upokojen, v pokoju; in Ruhe lassen dati mir (komu), pustiti na miru (koga); in Ruhe sein/bleiben mirovati ( tudi Technik ); in Ruhe bleibend Physik , Technik mirujoč;
zu: sich zur Ruhe begeben iti počivat; zur Ruhe kommen umiriti se; sich zur Ruhe setzen iti v pokoj, figurativ umakniti se iz (javnega) življenja; zur letzten/ewigen Ruhe k zadnjemu/večnemu počitku; Immer mit der Ruhe! Samo mirno!/Samo mirno kri!; Ruhe ist die erste Bürgerpflicht! Treba je ohraniti mirno kri!/Samo mirno!

Ruhelage, die, Physik mirovna lega; mirovanje (tudi Medizin)

Ruhen, das, mirovanje

Ruheperiode, die, premor, mirovanje

Ruhestand, der, pokoj; upokojitev (einstweiliger začasna); Medizin mirovanje; in den Ruhestand treten/eintreten iti v pokoj, upokojiti se; in den Ruhestand versetzen upokojiti; im Ruhestand v pokoju, Medizin v mirovanju

Ruhestellung, die, mirovanje, mirovni položaj; Technik in Ruhestellung v mirovanju

Ruhigstellen, das, Ruhigstellung, die, mirovanje, pomiritev, umiritev; imobilizacija

shutdown [šʌ́tdaun] samostalnik
(začasna) ustavitev dela ali obratovanja (tovarne), mirovanje

silentium -iī, n (silēns : silēre)

1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.

2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.

3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju