Franja

pointer [pɔ́intə] samostalnik
kazalec, (smerno) kazalo; graverska igla; ptičar, prepeličar (lovski pes)
ameriško, pogovorno namig, migljaj
množina, astronomija dve zvezdi v Velikem vozu, s pomočjo katerih se lahko poišče Severnica

scintilla f

1. iskra

2. med. iskra, migljaj

3. pren. preblisk

4. pren. iskra; vzrok, povod:
la scintilla che fece scoppiare la lite iskra, ki je sprožila prepir

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

broad¹ [brɔ:d] pridevnik
širok, obsežen, (ob)širen, prostoren
figurativno brez predsodkov, širokogruden, svobodomiseln; glaven, osnoven; jasen; splošen; biten; surov, nespodoben

in broad daylight pri belem dnevu
it's as broad as it is long oba razloga sta enako tehtna, eno ni nič boljše od drugega
ameriško, pogovorno broad place in the road mestece
britanska angleščina, pogovorno broad mob goljufivi kvartopirci
broad hint migljaj s kolom
broad stare predrzen pogled
broad views strpni nazori

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije

clin [klɛ] masculin

clin d'œil migljaj z očesom
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil, na mah

inteligencia ženski spol inteligenca, razumnost, umnost, bistroumnost; mnenje; domneva; spretnost; (tajen) sporazum; obvestilo, sporočilo

mala inteligencia nesporazum
mirada de inteligencia razumevanja poln pogled, migljaj, namig
llegar a una inteligencia doseči sporazum

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.

obéir [ɔbeir] verbe intransitif

obéir à quelqu'un pokoravati se komu, ubogati koga, biti poslušen; igrati karto iste barve
obéir à ses parents ubogati starše
il ne sait se faire obéir ne zna si pridobiti pokorščine
refuser d'obéir odreči pokorščino
obéir au doigt et à l'œil de quelqu'un koga na najmanjši migljaj ubogati, slepo ga ubogati
je suis obéi ubogajo me

znák signo m ; distintivo m ; marca f ; señal f

Morsovi znaki signos m pl Morse; (simbol) símbolo m; (migljaj) seña f
prometni znak señal f de tráfico; (emblem) emblema m, insignia f; (bralni) señal f; (knjižni) signatura f
tovarniški znak marca registrada (ali de fábrica)
vodni znak marca de agua, filigrana f
bolezenski znak (simptom) síntoma m (tudi fig); (žig) sello m
razpoznavni znak marca distintiva
čudežni znak (rel) milagro m, prodigio m
na znak (od) a una señal (de)
dati znak hacer una señal (za de)
to je dober (slab) znak es una buena (mala) señal
to je znak časa es un signo de los tiempos
sporazume(va)ti se z znaki entenderse por señas

νεῦμα, ατος, τό (νεύω) mig, migljaj, po-, prikimavanje.