obétati (-am)
A) imperf. promettere:
obetati zvestobo promettere fedeltà
obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono
B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
obeta se nevihta si prevede un temporale
ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori
C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
Zadetki iskanja
- obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)
A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede
B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa
C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi - plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
stopiti na plan uscire allo scoperto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti čez hrib in plan passare mari e monti
razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
priti z besedo na plan dire chiaro e tondo - prejádrati (-am) perf.
1. attraversare (navigando a vela):
prejadrati ocean attraversare l'oceano
2. navigare (a vela):
prejadrati vsa svetovna morja navigare per tutti i mari del mondo
3. sorpassare (gli altri velieri) - prijádrati (-am) perf.
1. navt. arrivare veleggiando; ekst. volare:
pren. čez travnik je prijadral metulj sul prato volò una farfalla
šol. žarg. prijadrati do matura giungere (faticosamente) alla maturità, all'esame di maturità
pren. prijadrati v mirnejše vode raggiungere mari più tranquilli
2. pren. venire maestosamente - ráj (rája) m
1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso
2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale - róg corne ženski spol ; (glasbilo) cor moški spol , clairon moški spol ; (jelenov) bois moški spol de cerf
lovski rog cor de chasse
pivski rog corne à boire
rog od udarca bosse ženski spol
rog izobilja corne d'abondance
nasaditi rogove (soprogu) (figurativno) faire porter des cornes à son mari, faire son mari cocu
suniti z rogovi donner des coups de cornes
trobiti na rog sonner (ali jouer) du cor
trobiti na isti rog emboucher la même trompette, chanter sur le même ton
koga v kozji rog ugnati intimider quelqu'un, acculer quelqu'un, avoir raison de quelqu'un
zgrabiti bika za rogove (figurativno) prendre le taureau par les cornes, prendre de front les difficultés
tema je kot v rogu il fait noir comme dans la gueule d'un loup (ali comme dans un four) - rožíček petite corne; cornet moški spol , croissant moški spol
rženi rožiček ergot moški spol (du seigle); (žuželk) antenne ženski spol
nastaviti rožičke (možu) tromper (son mari), familiarno cocufier, faire cocu - slámnat de paille
slamnata bilka brin moški spol de paille, paille ženski spol
slamnato blond (rumen) blond (jaune) paille
slamnata streha toit de chaume
mož(ic) épouvantail moški spol, bonhomme moški spol de paille
slamnata vdova (familiarno) femme ženski spol dont le mari est en voyage
slamnat vdovec (familiarno) mari dont la femme est en voyage
sem slamnat vdovec ma femme est absente (ali en voyage)
slamnat mož homme moški spol de paille, prête-nom moški spol - slánost (-i) f salsedine; salinità; salmastro:
različna slanost morij la diversa salinità dei mari - vdóva veuve ženski spol
slamnata vdova femme dont le mari est en voyage
vesela vdova veuve joyeuse - vdôvec veuf moški spol
slamnati vdovec mari dont la femme est en voyage - vôda (-e) f
1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto
2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico
3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale
4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico
5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare
6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - vzòr modèle moški spol , idéal moški spol
vzor moža, soproga un mari idéal (ali modèle, parfait, rêvé)
vzeti za vzor prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un - vzóren modèle, exemplaire, parfait, idéal, classique
vzorno podjetje entreprise ženski spol modèle
vzorno posestvo, kmetija exploitation pilote ženski spol, ferme ženski spol modèle
vzoren soprog mari moški spol modèle
vzorna šola école ženski spol modèle - zgléden exemplaire, modèle, parfait, idéal, qui peut servir de modèle, digne d'être proposé en exemple
zgleden soprog mari modèle
zgledna šola école ženski spol modèle
zgleden učenec, -nka élève moški spol, ženski spol modèle - zlát (-a -o) adj.
1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro
2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate
3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro
4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro
5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori
6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro
7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca