Franja

Zadetki iskanja

  • obétati (-am)

    A) imperf. promettere:
    obetati zvestobo promettere fedeltà
    obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
    meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
    pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
    podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

    B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
    obeta se nevihta si prevede un temporale
    ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

    C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
    obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
    letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
    obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
    svečano obljubiti promettere in fede

    B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
    obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

    C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi
  • plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
    stopiti na plan uscire allo scoperto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iti čez hrib in plan passare mari e monti
    razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
    priti z besedo na plan dire chiaro e tondo
  • prejádrati (-am) perf.

    1. attraversare (navigando a vela):
    prejadrati ocean attraversare l'oceano

    2. navigare (a vela):
    prejadrati vsa svetovna morja navigare per tutti i mari del mondo

    3. sorpassare (gli altri velieri)
  • prijádrati (-am) perf.

    1. navt. arrivare veleggiando; ekst. volare:
    pren. čez travnik je prijadral metulj sul prato volò una farfalla
    šol. žarg. prijadrati do matura giungere (faticosamente) alla maturità, all'esame di maturità
    pren. prijadrati v mirnejše vode raggiungere mari più tranquilli

    2. pren. venire maestosamente
  • ráj (rája) m

    1. rel. paradiso, cielo:
    zemeljski raj paradiso terrestre, eden
    iti v raj andare in paradiso
    živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

    2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
    obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
    umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
    davčni raj paradiso fiscale
  • róg corne ženski spol ; (glasbilo) cor moški spol , clairon moški spol ; (jelenov) bois moški spol de cerf

    lovski rog cor de chasse
    pivski rog corne à boire
    rog od udarca bosse ženski spol
    rog izobilja corne d'abondance
    nasaditi rogove (soprogu) (figurativno) faire porter des cornes à son mari, faire son mari cocu
    suniti z rogovi donner des coups de cornes
    trobiti na rog sonner (ali jouer) du cor
    trobiti na isti rog emboucher la même trompette, chanter sur le même ton
    koga v kozji rog ugnati intimider quelqu'un, acculer quelqu'un, avoir raison de quelqu'un
    zgrabiti bika za rogove (figurativno) prendre le taureau par les cornes, prendre de front les difficultés
    tema je kot v rogu il fait noir comme dans la gueule d'un loup (ali comme dans un four)
  • rožíček petite corne; cornet moški spol , croissant moški spol

    rženi rožiček ergot moški spol (du seigle); (žuželk) antenne ženski spol
    nastaviti rožičke (možu) tromper (son mari), familiarno cocufier, faire cocu
  • slámnat de paille

    slamnata bilka brin moški spol de paille, paille ženski spol
    slamnato blond (rumen) blond (jaune) paille
    slamnata streha toit de chaume
    mož(ic) épouvantail moški spol, bonhomme moški spol de paille
    slamnata vdova (familiarno) femme ženski spol dont le mari est en voyage
    slamnat vdovec (familiarno) mari dont la femme est en voyage
    sem slamnat vdovec ma femme est absente (ali en voyage)
    slamnat mož homme moški spol de paille, prête-nom moški spol
  • slánost (-i) f salsedine; salinità; salmastro:
    različna slanost morij la diversa salinità dei mari
  • vdóva veuve ženski spol

    slamnata vdova femme dont le mari est en voyage
    vesela vdova veuve joyeuse
  • vdôvec veuf moški spol

    slamnati vdovec mari dont la femme est en voyage
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vzòr modèle moški spol , idéal moški spol

    vzor moža, soproga un mari idéal (ali modèle, parfait, rêvé)
    vzeti za vzor prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un
  • vzóren modèle, exemplaire, parfait, idéal, classique

    vzorno podjetje entreprise ženski spol modèle
    vzorno posestvo, kmetija exploitation pilote ženski spol, ferme ženski spol modèle
    vzoren soprog mari moški spol modèle
    vzorna šola école ženski spol modèle
  • zgléden exemplaire, modèle, parfait, idéal, qui peut servir de modèle, digne d'être proposé en exemple

    zgleden soprog mari modèle
    zgledna šola école ženski spol modèle
    zgleden učenec, -nka élève moški spol, ženski spol modèle
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca