bìk (bíka) m
1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro
3. pejor. balordo, stupidone, bue
4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
Zadetki iskanja
- jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - montar (za)jahati; obrejiti; vdelati (dragulj); naviti (uro); nasaditi (nož); napeti, montirati, postaviti, sestaviti; opremiti (ladjo); iti (stopiti) gor; znašati, znesti
montar la bicicleta kolesariti
montar bien un caballo dobro jahati konja
montar la guardia na stražo iti, na straži biti
tanto monta vseeno je
montar a caballo jahati, jezditi
montar en automóvil peljati se z avtom
montar en cólera razjeziti se
la suma monta a... vsota znaša ...
silla de montar jahalno sedlo
calzón de montar jahalne hlače - montare
A) v. intr. (pres. monto)
1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe
2. jezditi
3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja
B) v. tr.
1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti
2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati
3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem
4. veter. obrejiti
5. vdelati (dragulj)
6. navt. (doppiare) objadrati
7. film montirati
C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se - obòd (-óda) m
1. cerchio; cornice:
arhit. višina oboda monta
2. ekst. circonferenza, perimetro (tudi mat. ); orlo, margine:
živeti na obodu civilizacije vivere ai margini della civiltà - osemenjeválen (-lna -o) adj. di fecondazione:
osemenjevalna postaja stazione di monta - plemenílen (-lna -o) adj. vet.
plemenilna postaja stazione di monta - podróčen (-čna -o) adj. settoriale; rionale; regionale:
vet. področna oplojevalna postaja stazione regionale di monta - postája (-e) f
1. (v prometu) stazione; scalo:
avtobusna postaja stazione delle autocorriere
tovorna postaja scalo merci
železniška postaja stazione ferroviaria
postaja žičnice stazione di funivia
končna postaja stazione terminale; capolinea
ranžirna postaja stazione di smistamento
cestninska postaja casello autostradale
2. fermata, sosta, tappa:
postaja po želji fermata facoltativa, a richiesta
3. med.
karantenska postaja ospedale contumaciale; stazione, centro di quarantena
meteorološka postaja stazione meteorologica
med. reševalna postaja posto di pronto soccorso
vet. osemenjevalna postaja stazione di monta
policijska postaja stazione di polizia
rel. postaja križevega pota stazione della Via Crucis
rad. oddajna, sprejemna postaja radiotrasmittente, radioricevente
radarska postaja stazione radar
radijska, televizijska postaja stazione radio, televisiva
elektr. transformatorska postaja stazione di trasformazione
napajalna, razdelilna postaja stazione di alimentazione, di distribuzione
relejna postaja trasmettitore - rdečíca rougeur ženski spol , rouge moški spol ; (svinjska bolezen) rouget moški spol
rdečica od jeze (od sramu) rouge moški spol de la colère (de la honte ali pudeur)
rahla rdečica une légère rougeur
živa rdečica vermillon moški spol, incarnat moški spol
rdečica jo je oblila la rougeur (ali le rouge) lui monta au visage, elle rougit - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - snésti (sném)
A) perf. mangiare:
snesti besedo rimangiarsi la parola
tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui
B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi - spuščálen (-lna -o) adj. di calata:
gozd. spuščalna žičnica teleferica per esbosco
vet. spuščalna postaja stazione di monta
alp. spuščalni klin chiodo da discesa - stazione f
1. postaja:
stazione aerea, marittima letališče, pristanišče
stazione delle autocorriere avtobusna postaja
stazione ferroviaria železniška postaja
stazione di funivia žičniška postaja
2. absol. železn. železniška postaja
stazione di passaggio, passante, di transito tranzitna postaja
stazione di smistamento ranžirna postaja
3. postaja, postajališče (vozil)
4.
stazione balneare kopališki kraj, kopališče
stazione termale toplice, zdravilišče
5.
stazione di monta veter. pripustno mesto
stazione sanitaria področna ambulanta
stazione di servizio avto servisna postaja
stazione trasmittente, ricevente rtv oddajna, sprejemna postaja
6. postaja, observatorij, opazovalnica:
stazione astronomica astronomski observatorij, zvezdarna
stazione meteorologica vremenoslovska postaja
stazione sismica seizmološka postaja
7.
stazione spaziale vesoljska postaja
8. relig. postaja (Križevega pota)
9. voj. karabinjerska postaja
10. drža, položaj (telesa):
stazione eretta, supina pokončni, ležeči položaj - stèza (-e) f
1. sentiero:
steza se strmo spušča, vzpenja il sentiero scende, sale ripido
gozdna, poljska steza sentiero nel bosco, sentiero campestre
pren. kozja steza sentiero scosceso
tihotapska steza sentiero battuto dai contrabbandieri
kolesarska steza pista ciclabile
steza za pešce, sprehajalna steza sentiero, percorso pedonale
aer. pristajalna steza pista di atterraggio
2. šport. pista; circuito:
dirkalna steza circuito di gara
jahalna steza pista equestre
trim steza percorso vita, sentiero ginnico
rib. ribja steza scala di monta - tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako
tanto cuanto toliko kot
tanto más toliko bolj
con tanto mayor rapidez toliko hitreje
tanto mejor toliko bolje
tanto menos toliko manj
¡tanto monta! je enako!
con tanto que če le
dos veces tanto dvakrat toliko
en(tre) tanto med tem
en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
¡esté V. al tanto! pazite!
ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel - višína (-e) f
1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m
2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena
3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose
4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello
5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono
6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata - zaskakováti (-újem) | zaskočíti (-skóčim)
A) imperf., perf.
1. vet. montare:
žrebec zaskoči kobilo lo stallone monta la cavalla, la fattrice
2. assalire:
v gozdu ga zaskočijo razbojniki nel bosco viene assalito dai briganti
3. star. sorprendere
B) zaskočíti se (-skóčim se) perf. refl. bloccarsi, incepparsi - zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
zbirati na kup accumulare
zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro
2. radunare, raggruppare
3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
zbirati znamke collezionare francobolli
zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi
4. pren.
zbirati moči farsi forza
zbirati pogum farsi coraggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale
B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.
1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
množično se zbirati radunarsi in massa
2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure
3. montare:
v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia
4. concentrarsi:
dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.) - žrébec (-bca) m
1. puledro, stallone:
plemenski žrebec stallone, cavallo da monta
2. pren. stallone