Franja

marljiv kot čebela stalna zveza
(zelo delaven) ▸ szorgalmas, mint a méh
Sopomenke: priden kot čebela, marljiv kot mravljica, marljiv kot čebelica, marljiv kot mravlja

marljiv kot čebelica frazem
(zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a méh
Sopomenke: marljiv kot čebela, marljiv kot mravljica, marljiv kot mravlja

medonosna čebela stalna zveza
zoologija (žuželka) ▸ mézelő méh

priden kot čebela stalna zveza
(zelo delaven) ▸ szorgalmas, mint a méh
Sopomenke: marljiv kot čebela

samotarska čebela stalna zveza
zoologija (žuželka) ▸ magányos méh

díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

1. respirare:
dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
težko dihati respirare a fatica
globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

2. (izdihavati, izdihniti) espirare

3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

4. (pihljati, zapihljati) spirare

5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare

goníti (gónim)

A) imperf.

1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

5. cacciare via, scacciare

6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

B) goníti se (-im se) imperf. refl.

1. essere in calore, in fregola

2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi

kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
kovaški meh mantice del fabbro
kovaška klada matrice da fucinare
kovaške klešče tenaglie da fabbro
kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
kovaška stiskalnica fucinatrice
kovaška torba ferriera
kovaško kladivo maglio; mazza
kovaško stiskalo presella
pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice

ledvíčen (-čna -o) adj. anat., med. renale, del rene:
med. ledvično vnetje nefrite, nefropatia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledvična pečenka lombata di vitello
ledvična jed rognone, rognata
anat. ledvična sredica sostanza midollare
anat. ledvične čašice calici renali
med. ledvični kamni calcoli renali
anat. ledvični meh bacinetto renale
med. ledvična kila nefrocele
med. ledvična ohromelost nefroplegia
med. ledvični bolnik nefritico
med. ledvični pesek arena, renella

ledvičn|i (-a, -o) Nieren- (kamen der Nierenstein, meh das Nierenbecken, pas der Nierenwärmer, pesek der Nierengrieß, bolečina der Nierenschmerz, čašica der Nierenkelch, funkcija die Nierenfunktion)
jed: ledvična pečenka der Nierenbraten

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

mehovi [ô] množina ➞ → meh

mešìč (-íča) m

1. dem. od meh piccolo otre, sacchetto

2. bot. pannocchina, erba mazzolina (Scleranthus)

mešíček (-čka) m

1. dem. od meh piccolo otre, sacchetto

2. bozzolo (di baco da seta, di liparide); follicolo; sacco:
anat. dlačni, lasni mešiček follicolo pilifero
anat. jajčni mešiček follicolo ooforo
bot. pelodni mešiček sacco pollinico

3.
očesni mešiček borsa, occhiaia

4. anat.
ušesni mešiček (ušesna mečica) lobo auricolare, lobulo dell'orecchio
žlezni mešiček acino ghiandolare

5. bot. utricolo

órgelski de órgano

orgelski glas (piščal, meh, koncert) tono m (tubo m, fuelle m, recital m) de órgano

pljúčen (-čna -o) adj.

1. del polmone, dei polmoni, polmonare; med. pneumonico:
med. pljučne bolezni malattie dei polmoni, malattie polmonari
pljučna tuberkuloza tubercolosi polmonare
anat. pljučna arterija arteria polmonare
med. pljučna kuga peste polmonare
anat. pljučna mrena pleura
med. pljučni infarkt infarto polmonare
pljučni krvni obtok circolazione polmonare
zool. pljučni meh sacco aereo
anat. pljučni mehurček alveolo polmonare
med. pljučni šum sibilo
anat. pljučni vršiček apice del polmone, polmonare
anat. pljučno krilo lobo polmonare

2. gastr.
pljučna pečenka filetto di manzo

prehóden¹ (-dna -o) adj.

1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
prehodno obdobje periodo di transizione
min. prehodne kamenine rocce di transizione
geol. prehodna cona zona di transizione
jur. prehodne določbe norme transitorie
polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
prehodni gost cliente di passaggio

4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
lov. prehodna divjad selvaggina di passo
žel. prehodna postaja stazione passante
lingv. prehodni glagol verbo transitivo
teh. prehodni meh soffietto
šport. prehodni pokal coppa challenge
jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
elektr. prehodni preklop collegamento in serie

puhal|o srednji spol (-a …) das Gebläse (za zrak Luftgebläse); (meh) der Blasebalg
snežno puhalo die Schneeschleuder

raztegníti (-em) | raztegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tendere, allungare, dilatare, allargare; tirare:
raztegniti kavč, mizo allungare il divano, il tavolo
raztegniti obraz v nasmeh sorridere
raztegniti preozke čevlje allargare le scarpe troppo strette

2. pren. prolungare, protrarre:
raztegniti debato protrarre la discussione
malo raztegniti počitnice prolungare un po' le vacanze
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
raztegniti meh, harmoniko sciogliere la fisarmonica
raztegniti meje (kake države) estendere i confini
raztegniti oblast na sosednje dežele sottomettere le terre limitrofe
raztegniti mošnjo mollare i cordoni della borsa
šport. raztegniti mišice sgranchire i muscoli

B) raztégniti se (-em se) | raztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. slargarsi, allargarsi

2. prolungarsi, protrarsi, durare

3. stendersi, distendersi:
temni oblaki so se raztegnili po nebu nubi fosche si distesero nel cielo
poleti se dan raztegne d'estate le giornate si allungano
obraz se mu bo raztegnil, ko bo to slišal quando lo sentirà, torcerà il muso

samec samostalnik
1. (žival moškega spola) ▸ hímV čredi imajo za zdaj štiri samice in enega samca. ▸ A csordában egyelőre négy nőstényük és egy hímjük van.
Večina samcev z urinom označi tudi svoje ozemlje. ▸ A legtöbb hím vizelettel jelöli ki a területét.

2. (samski moški) ▸ agglegényDo štiridesetega leta je ostal zakrknjen samec. ▸ Negyvenéves korára megrögzött agglegény lett.Morda se ne bi smel poročiti, vse življenje bi moral ostati zaželen samec. ▸ Talán nem szabadott volna megházasodnia, élete végéig maradhatott volna kívánatos agglegény.

3. neformalno, lahko izraža pozitiven odnos (moški) ▸ hím
Raziskava, je pokazala, da 15 odstotkov "človeških samcev" ne opazi, ali je imela ženska lepotno operacijo. ▸ A kutatás kimutatta, hogy az „emberi hímek” 15 százaléka nem veszi észre, hogy átesett-e a nő szépészeti beavatkozáson.
Carrie je suhljata, modno ozaveščena in od postavnih samcev oblegana uspešna newyorška kolumnistka. ▸ Carrie vékony, a divatban jártas és a jó kiállású hímek által ostromolt, sikeres New York-i tárcaíró.

4. (kozolec) ▸ egyes szénaszárító, szimpla szénaszárító