Franja

cast² [ka:st] samostalnik
met, metanje; litje, odlitek; vrsta, oblika; zasedba (vlog); tveganje; štetje; vzorec; izraz (obraza); prelivanje barv, odtenek; trnek z vabo

men of our cast ljudje naše vrste
to have a cast in one's eye škiliti
cast of fortune slučaj, naključje
it has a green cast vleče na zeleno

coniectus -ūs, m (conicere)

1.
a) metanje, zmeta(va)nje na eno mesto, met: c. materiai Lucr., voraginem coniectu terrae explere L., herbae coniectu siccari amnes ac stagna Plin.
b) dotek, prival: coniectus partim animai altior, atque foras eiectus largior eius Lucr., coniectus eorum (elementorum) confluit Lucr.

2.
a) met, metanje, lučaj, lučanje, zadeganje, streljanje (metal): Front., telorum coniectu confossus N. ker se je nanj usula toča kopij, ne primum quidem coniectum telorum ferre L., sine coniectu teli T. ne da bi se bilo zalučalo kako kopje, cum undique ex altioribus locis in cavam vallem coniectus esset L. ker se je moglo streljati, domus fracta coniectu lapidum ex area nostra Ci. ep.; poseb. (o razdalji) telī coniectus lučaj, streljaj: ad teli coniectum venire L. priti na lučaj, intra teli coniectum L., extra teli coniectum consistere Petr.
b) pehanje, suvanje, porivanje: pugno brachiique coniectu trudere aliquid Lucr.

3. pren.
a) (o pogledu, očeh) obračanje, upiranje: facit enim vester iste in me animorum oculorumque coniectus, ut … Ci., non modo telorum tuorum, sed etiam oculorum coniectus Plin. iun. streljanje ne le s puščicami, temveč tudi s grozečimi očmi.
b) sklepanje: coniectura dicta est a coniectu, id est directione quadam rationis ad veritatem Q.; od tod na sklepanju sloneče domnevanje, domneva, dozdevanje, dozdevek: progredi coniectu longius Aur.

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

dart¹ [da:t] samostalnik
kopje, sulica; želo; nenaden gib, met; všitek
vojska lovsko letalo
množina metanje sulic v tarčo

to make a dart for zakaditi se v kaj

echada ženski spol met, lučaj; Argentina bahanje

echadura ženski spol met, lučaj; valitev (kokoši)

ēmissiō -ōnis, m (ēmittere) izpuščanje, met(anje): balistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent Ci. silneje mečejo, emissio anguis Ci., emissio foliorum Plin. spuščanje, radiorum ex oculis Gell., emissiones fulgurum Vulg. strelometi.

fling ll [fliŋ] samostalnik
udarec, zamah; met, lučaj; vdajanje; ritanje; pikra pripomba; živahnost; veselje, zabava, razvedrilo
figurativno posmeh; izbruh; vrsta škotskega plesa; ritanje (konja)

in full fling ll v polnem razmahu
at one fling ll mahoma, pri priči
to have a fling ll at zbijati šale na račun
to have one's fling ll zabavati se po mili volji, privoščiti si, iznoreti se

gētto m

1. met, metanje:
il getto dei confetti metanje konfetov
il getto del peso šport met krogle
far getto di qcs. kaj zavreči, odvreči

2. izliv, uhajanje:
getto di sangue izliv krvi, krvavitev
getto di gas uhajanje plina
a getto continuo neprenehoma, neprestano

3. ulivanje:
di getto pren. neprekinjeno

4. poganjek

hȉtac hȉca m
1. naboj, strel: ispalio je tri hica u zrak; pogodio ga hitac u čelo; visina putanje hica
2. brca, udarec; hitac nogom divljeg ždrijepca
3. met: vertikalni, kosi hitac; on je samo jedan hitac daleko
4. mah: na jedan hitac
5. na hitac mi je mudi se mi

hurl¹ [hə:l] samostalnik
lučaj, met, metanje

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

iniectus -ūs, m (inicere)

I. met(anje), vti-k(anje), vdevanje v kaj: qua trahebat vestem unguium levi iniectu Plin. zlahka vtaknivši (zasadivši) kremplje vanjo; metaf.: animi in corpus Lucr. —

II. metanje na (čez) kaj, polaganje, nalaganje na kaj, nameta(va)nje: iniectu multae vestis T., iniectu pulveris Plin., opprimi levi iniectu operto capite (leonis) Plin., novo iniectu solidat graves arenas Stat.; metaf.: oculorum iniectum suscipere Arn. vzdržati pogled oči.

ȉzbačāj m met, lučaj: kod dodavanja lopte suigraču treba smanjiti oštrinu -a

jet¹ [žɛ] masculin met, lučaj, metanje; mladika, poganjek; vlivek, odlivek

jet d'eau vodomet
jet d'abeilles roj čebel
jet de sang curek krvi
jet de lumière žarek svetlobe
jet à la mer odmet (dela) tovora z ladje v morje
à jet continu nepretrgano, neprestano
du premier jet na prvi mah
d'un (seul) jet z enim samim mahom, naenkrat, brez popravljanja
à un jet de pierre oddaljen za lučaj kamna
premier jet prvi osnutek, skica
arme féminin de jet metalno orožje

lacertus¹ -ī, m, večinoma v pl.

1. mišica, mišice: lacertos exercitatio expressit Q., corpora … lacertis expressa sunt Q.

2. poseb. nadlahtne mišice, mišičast (močan) nadlaket, nadlaht (od rame do komolca), rama, v pl. nadlahti (naspr. brac(c)hium podlaket); pri živalih pleče (gen. plečeta), n., v pl. pleča (gen. pleč): bracchia tum porro validis ex apta lacertis esse manusque datas Lucr., subiecta lacertis bracchia sunt O., lau-dat digitosque manusque bracchiaque et nudos … lacertos O., brachia quoque et lacertos auro colunt Cu., nervi rubetae dextro lacerto adalligati Plin.; pogosto cela roka (od rame do prstov): qui (sc. Milo Crotoniates) cum iam senex esset … , aspexisse lacertos suos dicitur inlacrimansque dixisse: „At hi quidem mortui iam sunt“ Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis Ci., laevo dependet parma lacerto V., laevo suspensi loculos tabulasque lacerto H., gravi librata lacerto fraxinus O., lacertos collo imponere, lacertos circum colla implicare, lacertis colla innectere, complectens infirmis membra lacertis O., lacertum excutere O., Sen. ph. roko iztegniti za namerjenje (za zamah), adducto contortum hastile lacerto immittit V., lacertis tenere et fovere aliquem Pr., puellares lacerti Sen. ph.

3. meton.
a) močna roka = moč, sila, silna moč: arma Caesaris Augusti non responsura lacertis H. nezmožno upirati se (postavljati se po robu) vladarski moči Cezarja Avgusta, sub Traiano principe movit (imperium) lacertos Fl., aptantque lacertos (apes) V. in se pripravljajo na boj; poseb. govornikova moč, govorniška sila: in Lysia saepe sunt lacerti sic, ut fieri nihil possit valentius Ci., a quo cum amentatas hastas acceperit, ipse eas oratoris lacertis viribusque torquebit Ci., carnis plus habet (Aeschines), minus lacertorum Q.
b) met, udar(ec) močne roke: ventos anteire lacerto, famam letalis amare lacerti Sil.

4. metaf. (o roki podobnih stvareh)
a) drevesna veja: populus alba, validis accisa lacertis, scinditur Sil.
b) rečni rokav: porrigit amnis lacertos C.
c) škorpijonove (ščipalčeve) ščipalnice: flexis utrimque lacertis (scorpius) O.

lance moški spol metanje, lučaj, met; vlak rib; slučaj, naključje; približnost; nevaren (kritičen) položaj; ugodna prilika, ugoden nakup; dogodek, pustolovščina; stanje, (mučen) položaj; uspeh, srečen izid; prepir

lance de fortuna srečen (nepričakovan) dogodek
lance de honor dvoboj
libreria de lance antikvariat
librero de lance prodajalec starih knjig
libros de lance antikvarične knjige
de lance slučajno
comprar de lance antikvarično kupiti
compra de lance priložnosten nakup

lancement [lɑ̃smɑ̃] masculin, sport met(anje); aéronautique odmet; start, vzlet; automobilisme zagon, pogon; marine splavitev (ladje); figuré uvedba, lansiranje

lancement des bombes odmet bomb
lancement d'un vaisseau splavitev ladje
lancement du disque, du javelot, du marteau, du poids met diska, kopja, kladiva, krogle

lancer² [lɑ̃se] masculin met, lučaj; spustitev (golobov); (sport)

sauts et lancers skoki in meti