Franja

dezghiocá dezghióc vt.

1. razkoščičiti

2. (o)luščiti

écosser [ekɔse] verbe transitif luščiti (grah, fižol); populaire potrošiti (de l'argent denar)

exfoliate [eksfóulieit]

1. neprehodni glagol
zgubiti listje; brsteti; plastiti, cepiti, leviti, luščiti se

2. prehodni glagol
luščiti, osmukati
figurativno razviti

hull¹ [hʌl]

1. samostalnik
botanika luščina, strok, lupina
figurativno ovoj

2. prehodni glagol
luščiti

hülsen luščiti

husk [hʌsk]

1. samostalnik
botanika strok, lupina, luščina, mekina, ličje
figurativno prazna lupina
množina, (tudi figurativno) pleve
tehnično okvir, obod; suh kašelj (pri govedu)
ameriško, sleng fant, možakar

2. prehodni glagol
luščiti, ličkati

imbiancare

A) v. tr. (pres. imbianco)

1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati

2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti

3. agr. luščiti (riž)

B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)

1. pobeliti se; (incanutire) osiveti

2. pren. bledeti; svitati se

izguljívati izgùljujēm
1. lupiti, majiti
2. luščiti
3. puliti: jelove žile izguljuju

jupuí jupói vt.

1. odirati, odreti

2. (o)luščiti, (o)guliti

3. (o)žuliti

kòmiti -īm
1. ličkati: komiti kukuruz
2. luščiti: komiti grah, pasulj, orahe od crne komušine koja je ranije bila zelena
3. robkati: kad se skine ljuštika sa klipova kukuruza, oni se malo prosuše i tada ih je lakše komiti

korùbati -ām
1. ličkati: korubati kukuruz
2. luščiti: korubati kukuruz

ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se

lúpiti lûpīm lupiti, luščiti: lupiti koru s hrasta; lupiti lješnjake

mondar čistiti, čediti; luščiti, lupiti; striči (lase), pristriči; oskubsti

mondarse luščiti se
mondarse los dientes zobe si trebiti

mondare

A) v. tr. (pres. mondo)

1. lupiti; luščiti

2. očistiti (tudi pren.)

B) ➞ mondarsi v. rifl. (pres. mi mondo) knjižno očistiti se

monder [mɔ̃de] verbe transitif (o)čistiti; (o)luščiti

obíjati òbījām
1. vlamljati: obijati brave, vrata
2. potikati se: obija ovuda kao lisica oko tora
3. obijati tude pragove prosjačiti okoli tujih pragov
4. iskati gnezdo: kokoš obija da pronese
5. robkati, luščiti: obijati kukuruz

okrunjívati okrùnjujēm luščiti, robkati

palen Erbsen: luščiti

peel² [pi:l]

1. prehodni glagol
lupiti, luščiti; olupiti (off)
sleči (obleko)

2. neprehodni glagol
lupiti se, luščiti se; sleči se

sleng to keep one's eye peeld dobro odpreti oči, paziti
aeronavtika to peel off airplanes posamič spuščati letala (za vzlet)