Franja

lean-to [lí:ntú:]

1. samostalnik
prizidek, lopa

2. pridevnik
prizidan

lean-to roof streha enokapnica

lōggia f (pl. -ge)

1. arhit. loža; lopa

2. (prostozidarska) loža

3. bot. predal

náslon m
1. naslon, naslonjalo: stolica, klupa sa -om; naslon na stepenicama, na mostu
2. opora: tražiti naslon u narodu
3. lopa, kolnica: naslon za kola, za poljoprivrednu mašinu, za traktor; tamo su im bile kolibe za stanovanje i -i za blago

outhouse [áuthaus] samostalnik
stransko poslopje (hlev, kozolec itd.); lopa

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

rustico

A) agg. (m pl. -ci)

1. kmečki, podeželski

2. pren. neotesan; ekst. odljuden, plah; ekst. naraven, pristen

3. gradb. nedodelan:
legatura alla rustica tisk brošura

B) m

1. kmečko poslopje; lopa

2. gradb. nedodelano, neometano poslopje

3.
rustici kulin. mesni štruklji

Schopf², der, (-/e/s, Schöpfe) lopa

Schupfen, der, (-s, -) lopa

Schuppen, der, (-s, -) šupa, lopa; figurativ baraka; (Tanzlokal) plesna hala, diskač

shed¹ [šed] samostalnik
lopa, hangar; kolnica; remiza; skedenj, staja; koča, baraka; ležišče, gnezdo; skrivališče

portable shed prenosen (zložljiv) hangar

şoprón -oáne n lopa

sotechado moški spol prekrit prostor; kolnica, lopa

sȕša ž lopa, klonica, vozarna: iza kuće stoji suša, spremište za kola, drva isl.

šȕpa ž (n. Schuppen) pog. šupa, lopa, klonica

tettoia f

1. streha, nadstrešek; lopa

2. nareč. širok napušč, pristrešek

3. ekst. kritje

trichila -ae, f (iz trstja ali listnatih vej zgrajena) lopa, uta, kočica, šotor, paviljon: V., Col. (poet.), in castris Pompei videre licuit trichilas structas C.; sinkop. soobl. triclia: Petr. (71, 10, po novejših izdajah triclinia).

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.

Vorhalle, die, preddverje; bei Kirchen: lopa

бу́да -и ж., lópa -e ž., pesják -a m.

ґа́нок -нку ч., lópa |pokrit hišni vhod| -e ž.