Franja

tallow [tǽlou]

1. samostalnik
loj
tehnično mast, mazivo

vegetable tallow rastlinska mast

2. pridevnik
lojev

tallow candle lojena sveča, lojenka

3. prehodni glagol
(na)lojiti; namazati; spitati, zrediti (živali)
neprehodni glagol
dajati loj

Unschlitt, der, loj

лій ло́ю ч., lój -a m.

сало n salo, loj;
топлёное сало mast;
(свиное) сало slanina

Rindertalg, der, goveji loj

sébum [sebɔm] masculin, physiologie kožni loj

tallower [tǽlouə] samostalnik
izdelovalec ali prodajalec lojenih sveč; žival, ki daje loj

govej|i (-a, -e) vom Rind, Rind-, Rinds-, Rinder- (loj der Rindertalg, jezik die Rinderzunge, juha die Rindsuppe, kuga die Rinderpest, meso das Rindfleisch, pečenka der Rinderbraten, trakulja der Rindbandwurm, usnje das Rindsleder)

govéji

govéja juha beef broth, (za bolnike) beef tea
govéji jezik ox tongue
govéja kuga cattle plague
govéji loj beef tallow, (kuhinjski) beef fat, beef suet
govéje meso beef
govéje usnje oxhide, cowhide
govéji zrezek beefsteak

sāpō -ōnis, m (iz *səib, prim. lat. sēbum loj; po PLIN. je beseda kelt., vendar je bila verjetno izposojena iz germ.) mílo pri Galcih, lasno mazilo, lasna krema (pomada): PLIN., MART.

sébacé, e [sebase] adjectif, physiologie, médecine lojen

glande féminin sébacée lojna žleza, lojnica
kyste masculin sébacé (médecine) lojna bula
matière féminin sébacée (kožni) loj

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

δημός, ὁ loj, mast, tolšča.

στέαρ, στέατος, τό [Et. iz στηjαρ, στᾱjαρ iz kor. stāi, zgostiti se, slov. stena, nem. Stein] 1. tolšča; mast, loj. 2. ribja mast.