-
cépanica (poleno) log; piece of wood
-
dehesa ženski spol plot, ograja; pašnik; log
-
dnévnik diary; trgovina daybook; (časopis) daily, daily newspaper, journal; (uradni) gazette; (ladijski) log, logbook, journal
pisec dnévnika diarist
-
grove [grouv] samostalnik
log, gaj, hosta, gozdiček
-
hlód log; (klada, tnalo) block
razžagati na hlóde to log
neroden kot hlód hulking, lumbering
padel je kot hlód he fell like a log
-
hurst [hə:st] samostalnik
hribček; peščenina (v morju, reki); gaj, log
-
kálanica log; piece of wood
-
kláda block; clog; log; (figurativno, neroda) clumsy (ali coarse) fellow, (butec) blockhead
spi kot kláda he is sleeping like a log
kláde zgodovina (kazen) stocks pl
-
kŕcelj log (of wood), block, stump
-
lea2 [li:] samostalnik
poetično travnik, loka, log, ledina
-
lóž m
1. log, loža, legalo divljači: pregnati žival z -a
2. ležaj, ležište, postelja
-
lūcus1 -ī, m (iz indoev. *loquos svetloba, jasa, gozdna goljava k lūceō, lūx; prim. osk. lúvkeí = lat. in luco, lat. col-lūcāre, lit. lauĩkas polje, odprt prostor, stvnem. lōh obrasla jasa, nizko grmovje) = jasa, od tod
1. kakemu božanstvu posvečen gaj, log ali gozd: Albani tumuli atque luci Ci., lucum incendere H., l. sacratus, l. Dianae, Iunonis, Martis L., Tiburni l. H., luci sacri V., Cu., nemora sacros imitantia lucos Tib., luci deserti Pr., sancti O., vetusti O., Lucan., Stygius l. O., lucus est arborum multitudo cum religione Serv.
2. pesn. sploh gozd: altus V., viridis V., Stat., quos … gerit India lucos V., l. creber harundinibus O. gosto trst(ič)je, luci steriles Stat., l. palmares Amm.; pren.: coma plurima torvos prominet in vultus humerosque, ut lucus, obumbrat O.
3. les: nec quidquam ponere sine luco, auro Pl. ap. Char. — Kot nom. propr. Lūcus -ī, m Lúkus = Log, ime več mest v Galiji, Hispaniji in drugod; najbolj znan je Lucus, imenovan tudi Lucus Augusti (Avgustov) Log v pokrajini Vokontijcev (zdaj Luc en Die jugovzhodno od Valansa (Valence)): T., Plin.
-
lûg m, mest. u lúgu, mn. lúgovi in lȕgovi
1. log: šetnja kroz lug
2. dial. božično drevesce
3. dial. močvirje
-
lûžje s loza, log, lozje
-
merilnik hitrosti moški spol der Geschwindigkeitsanzeiger, Geschwindigkeitsmesser, der/das Tacho, Tachometer; pomorstvo das Log, die Logge
-
murtētum (myrtētum) -ī, n (murtus, myrtus) mirtov grm, mirtov gaj ali log, mirtovje: Pl., O., Vulg., collis, vestitus oleastro ac murtetis S., litora myrtetis laetissima V. Kot nom. propr. Murtēta -ōrum, n Mírtovje pri Bajah s parnimi kopelmi: H., Cels.
-
nemus -oris, n (prim. gr. νέμος pašnik, log, gal. nanto = lat. abl. valle)
1. gozd s pašniki (silva = gozd z ozirom na drevesa, a brez pašnikov), gaj, log: Enn. ap. Corn., Fl. idr., agri et nemora Ci., multos nemora silvaeque commovent Ci., quis nemori imperitet, quem armenta sequantur V. pašniku, nemorum iam claudite saltus V., quem toti saltus, quem nemus omne tremit O., nemora quoque et lucos sacros non caedunt modo, sed etiam extirpant Cu., lauri nemora Aur., querna acernaque nemora Sid.
2. pesn. gozd sploh: me gelidum nemus secernit a populo H., montium custos nemorumque Virgo (= Diana) H., nemorum avia lustrat O., densum arboribus nemus O., (hiperbola o zelo košatem drevesu): ingens quercus, una nemus O. velikanski hrast, sam cel gozd.
3. occ. gaj ali log, posvečen kakemu božanstvu: Latiaris Iovis nemora scelere maculare Ci., nem. Angitiae V.; poseb. Nemus -oris, n Némus, Gaj, Dianin gaj (pri Ariciji, gl. tudi nemorēnsis): Ci., Plin.
4. pesn. metaf. drevesni nasad: omne levandum fronde nemus V.; meton.
a) les, drva: strictum acervans nemore congesto aggerem Sen. tr.
b) drevo: nemora alta remotis incolitis lucis Lucan.
-
pradera ženski spol loka, log, (velik) travnik
-
pradería ženski spol loka, log
-
prado moški spol travnik, log