Franja

crániu -i n lobanja

cranium [kréinjəm] samostalnik
anatomija lobanjski svod, lobanja

črepínja ž
1. krhotina, krnjaga: steklene -e; šipa se je razletela v tisoč črepinj
u paramparčad, u tisuću, hiljadu komadića; denarja ima ko črepinj
veoma mnogo
2. razg. kuhinjsko posuđe: pospravi -e z mize
3. nisko razg. glava: razbiti komu -o
4. lubanja, lobanja, cranium

lùbanja ž lobanja, gl. tudi lobanja

morra ženski spol gornji del glave; lobanja

andar a la morra tepsti se

pericranium [perikréiniəm] samostalnik (množina pericrania)
anatomija lobanjska opna
šaljivo lobanja, možgani, razum

plafond [plafɔ̃] masculin (sobni) strop; slikarija na stropu; figuré maksimum, najvišja točka, limit, mejna vrednost, skrajna meja, največja hitrost; najnižja plast oblakov; aéronautique najvišja višina poleta; familier lobanja, možgani

plafond d'air (théâtre) odrsko nebo
prix masculin plafond najvišja cena
avoir une araignée, un hanneton dans le plafond (familier) biti nor
être de bas plafond (familier) ne biti inteligenten
crever le plafond prekoračiti normalno mejo

Schädel, der, (-s, -) Anatomie lobanja; (Kopf) glava, figurativ buča, butica (ein dicker Schädel debela butica); eins über den Schädel bekommen dobiti jo po buči/butici; eins über den Schädel hauen mahniti (koga) po buči, dati jo (komu) po buči; der Schädel brummt v glavi (mi) šumi; sich den Schädel einrennen razbiti si glavo; mit dem Schädel durch die Wand z glavo skozi zid; einen harten Schädel haben imeti trdo glavo/bučo

sesera ženski spol črepina, lobanja; ljudsko glava, možgani

sīnciput -pitis, n (iz *sēm(i)-caput „polovica glave“; izpeljava iz *su̯īno-caput „svinjska glava“ je ovržena) = gr. ἡμικέφαλον

1. polovica glave, sprednja polovica (sprednji del) glave: fumosum sinciput Pers., sincipita verrina Plin., flebile nati sincipunt elixi Iuv.

2. meton.
a) glava, lobanja: dissecat ancipiti miserabile sinciput ense Sid.
b) možgani: non tibi sanum est, adulescens, sinciput Pl. nisi zdrave pameti, nisi čisto pri zdravi pameti, cum negabas esse sanum sinciput Pl. = ko si trdil, da se mi meša.

skull [skʌl] samostalnik
anatomija lobanja; (mrtvaška) glava
figurativno glava (razum); (često)
množina žlindra

thick-skulled topoglav
skull and cross-bones mrtvaška glava s prekrižanimi kostmi (za oznako strupa)

tapa ženski spol pokrov; platnica (knjige); lobanja

¡tapa arriba! ne prevračati (napis na zabojih)
poner tapas a un libro vezati knjigo

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

череп m črepinja, lobanja

че́реп -а ч., lobánja -e ž.

macrocefalia f med. makrokefalija, velika lobanja

tēschio m (pl. -chi) mrtvaška lobanja

cranico agg. (m pl. -ci) anat. lobanjski:
scatola cranica lobanja

crânien, ne [kranjɛ̃, ɛn] adjectif lobanjski

boîte féminin crânienne lobanja, črepinja