Franja

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

komisár (-ja) m commissario:
policijski komisar commissario di polizia
hist. (v nekdanji SZ) ljudski komisar commissario del popolo
visoki komisar OZN za begunce Alto Commissario dell'ONU per i profughi

komisariát (-a) m commissariato:
policijski komisariat commissariato di polizia
hist. (v nekdanji SZ) ljudski komisariat commissariato del popolo

krajéven local

krajévni ljudski odbor local people's committee
krajévne oblasti local authorities pl
krajévna skupnost local community
krajévni promet local traffic
krajévna železnica local railway

mazurka samostalnik
1. (poljski ljudski ples) ▸ mazurka
2. (glasbena oblika) ▸ mazurka

napev [è] moški spol (-a …) die Weise, (melodija) die Singweise
ljudski napev die Volksweise

običáj (-a) m

1. uso, usanza, costume; prammatica, rito; tradizione:
ljudski običaji costumi popolari
ženitovanjski običaji, običaji pri pokopavanju usanze nuziali, funebri
običaj božičnega obdarovanja l'usanza, il rito dei doni natalizi
običaj božične jelke la tradizione dell'albero di Natale

2. jur.
pravni običaji usanze giuridiche, consuetudini

odbòr comité moški spol , commission ženski spol

akcijski odbor comité d'action
izpitni odbor comité (ali commission) d'examen
izvršni odbor comité exécutif
krajevni odbor comité local
ljudski odbor comité populaire
olimpijski -- Comité Olympique
občinski odbor comité communal (ali municipal)
poslovodni odbor comité de gestion (ali gérance)
(po)svetovalni odbor comité consultatif, commission consultative
upravni odbor comité d'administration, commission administrative
redakcijski odbor comité de rédaction
volivni odbor comité électoral
odbor za pritožbe comité des réclamations
odbor postaviti former (ali instituer) un comité

odbòr comisión f ; junta f ; comité m

odbor za človekove pravice (OZN) Comisión de los Derechos del Hombre
izpitni odbor tribunal m examinador, comisión calificadora
ljudski (krajevni) odbor comisión popular (local)
občinski odbor comisión municipal
olimpijski odbor Comité Olímpico
organizacijski odbor comité organizador
posvetovalni (izvršni, stalni) odbor comisión consultiva (ejecutiva, permanente)
upravni (gospodarski) odbor comisión administrativa (económica)
seja odbora reunión f de la comisión

odpór resistance; opposition; dislike; disinclination

iz odpóra do in opposition to
gnezdo odpóra pocket of resistance
pasivni odpór passive resistance
splošni ljudski odpór total national defence
čutiti odpór do česa to dislike something
takoj začutiti odpór do koga to take an instant dislike to someone
nuditi komu odpór to offer resistance to someone, to withstand someone
iti po liniji manjšega odpóra to take the line of least resistance
nisem naletel na nikak odpór I met no resistance
naleteti na odpór to meet with (ali to encounter) opposition
naleteli smo na močan odpór we met with vigorous resistance
premagati odpór to overcome resistance
ki ne nudi (nobenega) odpóra resistless
načelo najmanjšega odpóra principle of least resistance

osnován (-a -o) adj.

1. creato, istituito, fondato

2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari

3. fondato, attendibile, plausibile:
sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza

pesnik [é] moški spol (-a …) der Dichter, lirski: der Lyriker; figurativno der Poet; (delavski Arbeiterdichter, dvorni Hofdichter, ljudski Volksdichter, najljubši Lieblingsdichter, renesančni Renaissancedichter)

pev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Sänger, v deškem zboru: Chorknabe, Sängerknabe
zgodovina mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger, pesništvo: der Meistersang, Meistergesang
zgodovina potujoči pevec der Bänkelsänger, srednjeveški: fahrender Sänger, der Spielmann
-sänger (cerkveni Kirchensänger, komorni Kammersänger, koncertni Konzertsänger, ljudski Volkssänger, operni Opernsänger, bluesov Bluessänger, falzeta Falsettsänger, protestnih pesmi Protestsänger, rocka Rocksänger, v zboru Chorsänger, pop Popsänger); (kantavtor) der Liedermacher
pevci množina Sänger množina, die Sängerschaft
| svoj. prid.: pevčev

pévec singer; songster; vocalist

cerkveni pévec chorister, cantor; (deček) choirboy
operni pévec opera singer
pévec božičnih pesmi carol-singer, caroller, (pl) waits
prvi pévec (predpevec) precentor
ulični pévec street-singer
zborovski pévec choir-singer, chorister
ljudski, ulični pévec ballad-singer, balladmonger; (potujoči vitez, zgodovina) minstrel

pévec chanteur moški spol

amaterski, koncertni, ljudski, operni, poklicni, poulični pevec chanteur amateur, de concert, populaire, d'opéra (ali lyrique), professionnel, des rues
cerkveni pevci chanteurs d'église, chapelle ženski spol
kabaretni pevec chansonnier moški spol
kičast, osladen pevec chanteur de charme
mojstrski pevec maître moški spol chanteur
solo pevec soliste moški spol
zborovski pevec choriste moški spol

pisátelj écrivain moški spol , auteur moški spol , homme moški spol de lettres (ali de plume) , plume ženski spol , littérateur moški spol

ljudski pisatelj écrivain populaire

pisátelj, pisáteljica escritor m , -ra f ; literato m ; autor m , -ra f

ljudski pisatelj escritor popular

plebiscít referendum; plebiscite

narodni, ljudski plebiscít national referendum

ples¹ [é] moški spol (-a …) der Tanz (častni Ehrentanz, družabni Gesellschaftstanz, izrazni Ausdruckstanz, koračni [Schrittanz] Schritttanz, Schreittanz, krožni Rundtanz, kultni Kulttanz, ljudski Volkstanz, modni Modetanz, mrtvaški Totentanz, narodni Nationaltanz, parni Paartanz, prvi/ otvoritveni Eröffnungstanz, na konicah Spitzentanz, na ledu Eistanz, s kačami Schlangentanz, s pajčolani Schleiertanz, vil Feentanz, v maskah Maskentanz, z baklami Fackeltanz, Feuertanz, z meči Schwertertanz, z orožjem Waffentanz, živalstvo, zoologija rastitveni Balztanz, tempeljski Tempeltanz, trebušni Bauchtanz, živalstvo, zoologija tresorepi Schwänzeltanz, verižni Kettentanz, zarotitveni Beschwörungstanz, žetveni Erntetanz)
zadnji ples der Kehraus, der Rausschmeißer
šport športni ples der Tanzsport
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen
figurativno ples po jajcih Eiertanz
pouk plesa der Tanzunterricht
demonstrator plesa der Vortänzer
veselje do plesa die Tanzlust
živalstvo, zoologija sporazumevanje s plesom die Tanzsprache
večer s plesom der Tanzabend
zabava s plesom das Tanzvergnügen
pokazati/demonstrirati ples vortanzen
prositi za ples zum Tanz bitten
učiti ples Tanzstunden geben