Franja

národan -dna -o, dol. národni -ā -ō
1. naroden: -i heroj; -e težnje, potrebe; -a banka; -a imovina; -a ekonomija; -i dohodak; Narodna radikalna stranka; Narodni preporod = Ilirski pokret
2. ljudski: -a književnost; -a muzika; -a radinost domača obrt; -a nošnja ljudska noša; -a republika ljudska republika; -a fronta = -i front ljudska fronta; -i odbor ljudski odbor; -i ustanak ljudska vstaja; -i običaj ljudski običaj; -i pjesnik; -a pjesma; -a prosvjeta; -a skupština; -o predanje ljudsko izročilo; -o blago; -o vjerovanje

národskī -ā -ō ljudski: narodski humor, izraz, pisac

non-technical [nɔ́ntéknikəl] pridevnik
netehničen, nestrokoven; ljudski, naroden

peuple [pœplə] masculin ljudstvo, narod, populaire ljudje; adjectif, invariable ljudski

peuple primitif, civilisé primitivno, civilizirano ljudstvo
un peuple de veliko število
le petit, le menu, le bas peuple mali ljudje
commissaire masculin du peuple ljudski komisar
gouvernement masculin du peuple, par le peuple, pour le peuple vlada ljudstva, z ljudstvom, za ljudstvo
mettre à la portée du peuple popularizirati

plébéien, ne [plebejɛ̃, ɛn] adjectif plebejski, ljudski; masculin človek iz ljudstva, plebejec

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

plebēo

A) agg.

1. plebejski; ljudski

2. pren. prostaški, pouličen, trivialen, vulgaren

B) m

1. hist. plebejec

2. pripadnik nižjih slojev

popolano

A) agg. ljudski, iz ljudstva:
ragazza popolana dekle iz ljudstva
saggezza popolana ljudska modrost

B) m (f -na) pripadnik (-ica) ljudstva

popolare² agg.

1. ljudski:
giudice popolare pravo sodnik porotnik

2. popularen, priljubljen

3. ljudski, demokratičen:
governo popolare demokratična vlada

popolareggiante agg. umet. ljudski, naroden:
musica popolareggiante narodna glasba

popolaresco agg. (m pl. -chi) ljudski, naroden (po okusu, miselnosti)

populachero ljudski

populaire [pɔpülɛr] adjectif ljudski; popularen, priljubljen; masculin, vieilli ljudstvo; féminin cenen prostor (na hipodromih, stadionih ipd.)

chanson féminin, démocratie féminin, front masculin, gouvernement masculin, insurrection féminin, république féminin, art masculin populaire ljudska pesem, demokracija, fronta, vlada, vstaja, republika, umetnost
bal masculin populaire ljudsko rajanje
soupe féminin populaire brezplačna juha za reveže
traditions féminin pluriel populaires ljudske tradicije
se rendre populaire postati priljubljen med ljudstvom

popular [pɔ́pjulə] pridevnik (popularly prislov)
ljudski, naroden; splošen, razširjen; popularen, priljubljen (with pri)
poljuden, lahko razumljiv, vsakemu dosegljiv

popular election splošne volitve
politika popular front ljudska fronta
popular government vlada ljudstva, ljudska oblast
the popular voice glas ljudstva
popular song popevka
to make o.s. popular with priljubiti se komu

popular ljudski; poljuden, popularen; priljuden, družaben

canto popular ljudska pesem
fiesta popular ljudski praznik
las masas populares ljudske množice

populár -ă (-i, -e) adj.

1. naroden, ljudski

2. priljubljen, popularen

3. poljuden

populär popularen; (volkstümlich) ljudski, splošno znan; Schrift: poljudno znanstven

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

prostonárodan -dna -o (rus.) poljuden, ljudski: Mala prostonarodna slaveno-serbska pesnarica, izdana Vukom Stefanovićem

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela