Franja

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

čáj (-a) m

1. tè; tisana, decotto, infuso:
pravi, ruski čaj tè nero
kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
pog. čaj brez tè liscio
odvajalni čaj decotto lassativo
prsni čaj infuso pettorale
skodelice za čaj tazze da tè

2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
čaj ob petih il tè delle cinque

čáj té m

kitajski čaj té de China
močan (lahek) čaj té fuerte (flojo)
lipov čaj té de tila; tila f
prsni čaj tisana f pectoral
zdravilni čaj tisana f; infusión f
cedilo za čaj colador m de té
kuhalnik za čaj hervidor m para té
piti čaj (skodelico čaja) tomar té (una taza de té)

drevoréd in drevorèd allée ženski spol , avenue ženski spol , boulevard moški spol , cours moški spol

kostanjev drevored avenue ženski spol bordée de marronniers
lipov drevored allée ženski spol de tilleuls, chemin moški spol planté de tilleuls

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

infúzum (čajni itd.) infusion

lipov infúzum an infusion of lime blossom
piti infúzum to drink herb (ali herbal) tea

krasnik moški spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija der Prachtkäfer (bukov Buchen-Prachtkäfer)
hruškov krasnik Gebuchteter Birnbaumprachtkäfer
lipov krasnik Lindenprachtkäfer
veliki krasnik Großer Kiefernprachtkäfer

2. mineral: das Eklogit

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

list¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika

1. das Blatt, -blatt (cevasti Schlauchblatt, luskasti Schuppenblatt, plavajoči Schwimmblatt, primarni Primärblatt, pritlični/pritlehni Grundblatt, Niederblatt, vrčasti Urnenblatt, založni Speicherblatt, zeleni Laubblatt, senčni Schattenblatt; cvetni Blumenblatt, Blütenblatt, čašni Kelchblatt, krovni Deckblatt, ovojkov Hüllblatt, ovršni Hochblatt, venčni Kronblatt); praproti, palme: der Wedel (Farnwedel, Palmwedel)
klični list Keimblatt
nektarska žila lista das Blattnektarium, die Honiggrube
oblika lista die Blattform
v obliki lista in Blattform
rob lista der Blattrand
spodnja stran lista die Blattunterseite
zgornja stran lista die Blattoberseite
luskasti list das Schuppenblättchen

2. list kake rastline: das -blatt (brezov Birkenblatt, češnjev Kirschblatt, figov Feigenblatt (tudi figurativno), hrastov Eichblatt, leskov Haselstrauchblatt, lipov Lindenblatt, lovorjev Lorbeerblatt, solate Salatblatt, špinače Spinatblatt, tobačni Tabakblatt, vinske trte Rebenblatt)

3.
agronomija in vrtnarstvo gnojenje na list die Blattdüngung
letalstvo padati kot uvel list trudeln
brez listov blätterlos
agronomija in vrtnarstvo odpadanje listov bolezen: die Blattfallkrankheit
odstraniti liste (defoliirati) entblättern
odvreči/izgubiti liste sich entblättern

4. gradbeništvo, arhitektura das Blatt
vogalni list das Eckblatt, der Ecksporn

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

veščec¹ [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwärmer
borov veščec živalstvo, zoologija der Kiefernschwärmer, der Tannenpfeil
kalinov veščec Ligusterschwärmer
lakotni veščec Labkrautschwärmer
lipov veščec Lindenschwärmer
slakov veščec Windenschwärmer
topolov veščec Pappelschwärmer
vinski veščec Weinschwärmer