Franja

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

minio m

1. kem. minij

2. kozmet. rdečilo, ličilo

of-fūcia -ae, f (ob in fūcus)

1. lepotilo, lepotilno sredstvo, ličilo: non istanc aetatem oportet … attingere neque cerussam neque melinum neque ullam aliam offuciam Pl.

2. metaf. pl. slepilo, mamilo, prevara: ita mi stolido … os sublevere offuciis Pl., id praestigiarum atque offuciarum genus Gell.

paint¹ [péint] samostalnik
barva, belež; ličilo za avtomobile; ličilo, šminka

wet paint! sveže pobarvano!
pogovorno as fresh as paint svež in čil

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

pīgmentum -ī, n (pingere)

1. barvilo, barva, pigment: aspersa temere pigmenta in tabula Ci., pigmentum fervens Plin., discordes pigmentorum colores Ap.; šalj.: aliquem pingere pigmentis ulmeis Pl. pošteno pretepsti koga; occ. lepotilo (za obraz), lepotilno sredstvo, ličilo, šminka: Plin.

2. pren. lepotilo, lepotilno sredstvo, šminka (v govoru): Fr., sententiae sine pigmentis fucoque puerili Ci., pigmenta Aristotelia Ci. ep.

3. dišava, dišavina, balzam, začimba, zelišče; špecerija; živila, jestvine: Macr., Ap., Plin. Val., Vulg.

pittura f

1. umet. slikarstvo; ekst. slikarska šola; ekst. slika

2. pren. slika, slikanje

3. pog. barva; barvanje

4. pog. ličilo, lepotilo

ruj -uri n rdečilo (za ustnice), ličilo (za ustnice), črtalo (za ustnice)

salve¹ [sa:v, sæv]

1. samostalnik
poetično mazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figurativno)
zdravilna mast
figurativno (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba
figurativno (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest)
figurativno, arhaično šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac

2. prehodni glagol
(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast)
figurativno odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in loja

to salve one's conscicnce pomiriti si vest

Schminkstift, der, ličilo

stibium -iī, n, soobl. = stibi antimón, starejše raztòk, meton. antimonov črni prašek, prašek iz žgane antimonove rude, ki je bil videti kot saje; ženske so ga uporabljale kot ličilo in črtalo (črnilo) za obrvi, ličilo, črtalo (črnilo): Scribonius Largus idr., oculos stibio depingere Vulg., oculos pingere stibio Vulg., oculos stibio circumlinere Vulg., orbes oculorum stibio fuliginati Hier., faciem purpurisso et cerussā et stibio depingere Hier., unguere oculos non stibio diaboli, sed collyrio Christi Cypr.

šmȋnka ž (n. Schminke) šminka, ličilo: suha, masna šminka; udesiti lice -om

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

vernice¹ f

1. lak; barva; premaz:
vernice grassa, magra mastni, suhi lak
vernice antiruggine antikorozijski lak
vernice cellulosica celulozni lak
vernice ignifuga nepregorni lak
vernice isolante izolirni lak
vernice sintetica sintetični lak
dare una mano di vernice, passare la vernice prebarvati
vernice fresca! sveže pleskano!

2. kopal (otrdela smola); lakasto usnje

3. šalj. ličilo

4. prevleka

5. pren. glazura, patina, videz

грим m ličilo, šminka

грим -у ч., ličílo -a s., šmínka -e ž.

лак m lak, ličilo; (pren.) sijaj

abschminken odstraniti ličilo, sich etwas abschminken figurativ kar pozabiti; das kannst du dir abschminken kar pozabi

cerone m igralsko ličilo, šminka

défarder [defarde] verbe transitif odstraniti ličilo, šminko