Franja

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

pomlad ženski spol (-i …) das Frühjahr, der Frühling (pozna Spätfrühling, Nachfrühling, zgodnja Vorfrühling)
figurativno pomlad življenja der Frühling des Lebens, der Mai des Lebens, der Lebensfrühling
Praška pomlad Prager Frühling
… pomladi Frühlings-, Frühjahrs-
(napovedovalec der Frühlingsbote, začetek der Frühlingsanfang, der Frühjahrsbeginn)
kolekcija za pomlad die Frühjahrskollektion
figurativno ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

pomlád spring, springtime

v pomládi in spring
v zgodnji pomládi in early spring
ena lastovka še ne naredi pomládi one swallow does not make a summer

pomlád printemps moški spol ; (pesniško) renouveau moški spol

pomladi au printemps
pomlad življenja printemps de la vie, jeunesse ženski spol
ena lastovka še ne naredi pomladi (pregovor) une hirondelle ne fait pas le printemps

pomlád (-i) f

1. primavera

2. pren. (mladost) primavera

3. polit.
Praška pomlad primavera praghese, di Praga

4. (leto) primavera:
dekle z osemnajstimi pomladmi una fanciulla di diciotto primavere, diciottenne
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

pomlád primavera f

začetek pomladi comienzo m de la primavera
štela je 20 pomladi (fig) era una muchacha de veinte abriles
ena lastovka še ne prinese pomladi una golondrina no hace verano

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

skálen¹ (-lna -o) adj. di, della roccia, rupestre, rupicolo:
skalni previs strapiombo
skalna polica cengia; tetto
skalni napušč cornicione
skalne rastline piante rupicole
skalne živali animali rupicoli
zool. skalna lastovka rondine montana (Ptyonoprogne rupestris)
skalna jerebica coturnice (Alectoris graeca)
skalni plezalček picchio muraiolo (Tichodroma muraria)
bot. skalna detela meliloto, erba vetturina (Melilotus officinalis)
skalna špajka valeriana delle rupi (Valeriana saxatilis)
skalni petoprstnik cinquefoglie fragolaccia (Potentilla rupestris)

švígati (-am) | švígniti (-em) imperf., perf.

1. guizzare, sfrecciare:
lastovka šviga okoli stolpa la rondine sfreccia attorno alla torre

2. balenare

3. sorvolare con lo sguardo, lanciare occhiate:
z očmi je švigal po ljudeh lanciava occhiate sul pubblico

4. pren. frustare