Franja

človek dialoga frazem
(o razumni osebi) ▸ párbeszéd embere
Nekateri ga imajo za človeka dialoga in menijo, da bo z njim lažje doseči izpustitev talcev. ▸ Néhányan a párbeszéd emberének tartják, akivel könnyebb lenne elérni, hogy elengedjék a túszokat.
Je človek dialoga, sposoben upoštevati mnenja tudi drugače mislečih. ▸ A párbeszéd embere, képes figyelembe venni az eltérő gondolkodású emberek véleményét is.

expediō -īre -īvī (-iī) -ītum (ex in kor. ped, od koder pēs, pedica, gr. πέδη; pravzaprav „nogo [spone] rešiti“, naspr. impedire)

I.

1. odvozla(va)ti, razvozla(va)ti: restim Ap.; pren.: nodum Ci.

2. pren.
a) koga oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), pomoči (pomagati) komu (iz težkega položaja): haererem, nisi tu me expedisses Ci., in proscriptorum numero relatum expedivit N., vix inligatum te triformi Pegasus expediet Chimaerā H., expedit errantem nemori gratissima coniunx O., sapientis est, quoquo modo possit, se expedire Ci., ducente deo flammam inter et hostes expedior V. uidem, ubežim, (Claudias manūs) curae sagaces expediunt per acuta belli H., per quot discrimina rerum expedior? Val. Fl. Od kod? (česa, iz česa, od česa)? z abl.: non mortis laqueis expedies caput H., expedire se aerumnis, curā, crimine T.; s praep.: expedire ex servitute filium Pl., in quot se laqueos induerit, ex nullo se umquam expediet Ci., te in tanta hereditate ab omni occupatione expedire Ci. ep.; z adv.: hinc tamen se expedivit N. iz tega si je znal pomagati, amor me tenet, unde expedire non amicorum queant consilia H.; occ. težave česa premag(ov)ati, s težavo kaj dobi(va)ti, s težavo kaj pridobi(va)ti: omnis ratio expediendae salutis Ci. rešiti se, prope iam expeditam Caesaris victoriam interpellaverunt C., rem frumentariam expedire C. dovažanje žita olajšati, curis expeditis H. znebivši se skrbi, brez skrbi, per rupes iter fugae non expediebant L., alimenta arcu expediens T., expedire aditūs C., sibi locum L., agrum saxosum lectione lapidum Col.
b) pesn. (brez težave) metati, (za)degati, (za)lučati: saepe disco, saepe trans finem iaculo nobilis expedito H.

3. (težke posle, težke stvari) dovršiti, izvršiti, izvesti, dognati, rešiti, o(d)praviti, napraviti, narediti: docte fallaciam Pl., exitum huius institutae orationis Ci. ep., negotia Ci. ep., expedire et conficere Ci., unumquidque transigere, expedire Ci., se rem expediturum N. da bo pomagal iz zadrege, cetera res expediet S. vse drugo pride samo, qua ratione, quod instat, expedias, docebo V., expedire non tantum praevisa, sed etiam subita T., consilia sua T., minutatim ex tabellis compactā crassitudine Mercuriolum Ap.

4. kaj (ustno ali pisno) razvi(ja)ti, razložiti (razlagati), pripovedovati, povedati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): capita rerum expedito Pl., hoc mihi expedi primum Ter., quin rem expedi! Pac. fr., omnia elegantissime expedire Ci. ep., priusquam huiusmodi rei initium expediam S., ut omnem expediat morbi causam (Nereus) V., altius omnem expediam primā repetens ab origine famam V., pauca tibi e multis expediam dictis V., nunc initia causasque motūs Vitelliani expediam T.; z de: ea de caede quam verissime expediam T., pauca de isdem expediam carptim Amm.; z odvisnim vprašanjem: qui maneant nepotes, expediam dictis V., cuius (ager), non dico hominis, sed populi fuerit, expedire potes? Sen. ph., quo facinore dominationem raptum ierit, expediam T.; z ACI: ego aecum esse expedibo (gl. opombo) atque eloquar Enn.

II.

1. kaj na dan spraviti, iz česa pripraviti (pripravljati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati): se Pl., cibaria pastoribus Varr., virgas Ci., pyxidem Ci., convivia mediis tectis Val. Fl., pecuniam Suet.; pesn.: expedire contos, latices et aëna, Cererem Cerealiaque arma V., vela O., quis expedivit psittaco suum χαῖρε Pers. ji je izvabil, jo je naučil; z abl.: Cererem canistris expedire V. kruh iz košev prinašati.

2. occ.
a) voj. za (na) boj ali vojno pripraviti (pripravljati), oborožiti (oboroževati): expedire arma C., V., T., vineas in occulto C., ferrum L., tela equosque L., exercitum L., remiges ac militem L., legiones C., manūs V., copias T., naves L., ali classem Auct. b. Alx. pripravljati na odplutje; refl.: se ad pugnam (ad proelium, ad oppugnationem) expedire L. ali samo se expedire C., S. pripravljati se na udar (naskok); med.: Caecinam expediri ad bellum iubet T. ravnati se na vojno; act. v refl. pomenu: quotiens expedierat T. se je bil oborožil, magnam consularium partem Otho … expedire iubet T.
b) uravna(va)ti, v red spraviti (spravljati), urediti (urejevati): agrum probe, agrum sationibus faciendis Col., sarcinas Petr. = na pot se odpravljati, capillum pectine cotidie Fr. počesati.

III. expedit, sprva = „odpravlja težave“, pozneje uspešno je, koristno je, dobro je, koristi; subj. pojem se izraža

1. (neklas.) s subst.: nequiter paene expedivit prima parasitatio Pl., amoris artes eloquar quemadmodum expediant Pl.

2. z zaimki: ut non idem expediret Ci., non opinor id cuiquam expedire Ci., non idem ipsis expedire et multitudini N.

3. z inf.: Q., qui omnino vivere expedire nemini putat Ci., expedit matris cineres opertos fallere H., quia … expediebat simulare L.

4. ob menjajočem se subj. z ACI: expedit bonas esse vobis Ter., omnibus bonis expedit salvam esse rem publicam Ci., ut eis pacem expediat esse Ci.

5. (poklas.) s finalnim stavkom: neque expedire, ut ambitione aliena trahatur T., expedit omnibus, ut singulae civitates sua iura et suas leges habeant Iust., rei publicae expedit, ne sua re quis male utatur Iustin. Inst.

6. expedit z inf. ali ut in s quam v poreku = uspešneje je, bolje je, koristneje je: Tert., Vulg.

7. brezos. (subj. se lahko dostavi v mislih): si ita expedit Ci. ep., etiamne si rei publicae non expediat? Ci., Volsci totiens hostes, quotiens patribus expediat L., sic magis expedit Q. — Adj. pt. pf. expedītus 3, adv. -ē

I. (o osebah)

1. neoviran, prost, lahek, pripravljen, hiter: ut expeditus in Galliam proficisci posset Ci., brez opravkov, brez zadržkov, omnibus membris expeditis C. z vsemi udi prosti, iter patet expedito (subst.) C. lahkemu pešcu, expedito nobis homine et parato … opus est Ci., expeditus latro Ci., obviam fit ei Clodius expeditus in equo Ci., expeditus ad caedem, ad dicendum Ci., Italia ad omnem contentionem expedita Ci., expedita Sagana H. izpodrecana (da se lažje giblje), expedite fabulari Pl., expedite explicare, expeditius navigare Ci., expeditissime se aliquo conferre Ci. ep., expeditius os reponere Cels., expedite loqui Suet. gladko, expeditius loqui Pl., expeditissime defensus Plin. iun.

2. occ.
a) na boj pripravljen, na udar pripravljen: copiae C., cohortes, manipuli S., manūs Cu.; pren. (o stvareh): naves C. ali classis L., impediri non potuit, quominus ipse ad dimicandum manum haberet expeditam N.
b) brez prateža, prtljage: expediti levis armaturae C., (Iphicrates) expeditiores milites reddidit N. je vojakom olajšal pratež.
c) lahko oborožen: pedites S., iaculatores L.; pogosto subst. expedītī -ōrum, m lahko oboroženi vojaki: cum equitatu expeditisque C., Catilina cum expeditis in prima acie versari S., cum mille expeditis Ambraciam profectus L.

— II. (o stvareh)

1. neoviran, lahek, ugoden, pripraven, (pri)ročen: expeditus ad suos receptus C., expedita via L., cum illam viam sibi videant expeditiorem ad honores (pren.) Ci., iter (potovanje) expeditum Ci., iter expeditius C., L., reditum in caelum patēre … cuique expeditissimum Ci., expedita erat et perfacile currens oratio Ci. lahek in gladko tekoč, expedito loco … navigia relinquit C., re frumentaria expeditiore uti C. lažje žito dovažati, cena expedita Plin. iun. ki se da lahko (brez truda) pripraviti, machinam iussit expeditius fabricari Amm.; expeditum est z inf. lahko je: non expeditissimum est Cels., ei expeditius fuit tradere imperium quam obtinere T.; subst. neutr. in expedito est lahko je: Cu., Sen. ph., copias in expedito habere L. pripravljene imeti, promptum hoc et in expedito positum Q. stanje (v) pripravljenosti.

2.
a) opravljen, urejen: negotia Ci., expeditissima pecunia Ci. ki je na razpolago.
b) odločen: victoria C., senatus consultum expeditum est Ci. senatovemu sklepu se ne ugovarja.

Opomba: Star. fut. act.: expedībō Enn., Pac. fr., Acc. fr., Pl.

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.

flegmatičen pridevnik
(ravnodušen) ▸ flegmatikus, flegmaPrepričana je tudi, da bi ji bilo lažje, če bi bila po naravi bolj flegmatična. ▸ Meggyőződésem, hogy könnyebb lenne neki, ha a természeténél fogva flegmatikusabb lenne.
Po moje vidijo, da sem jaz precej flegmatična in da se mi ne da ukvarjati s temi stvarmi. ▸ Szerintem látják rajtam, hogy elég flegma vagyok és nincs kedvem ilyesmikkel foglalkozni.

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

izkoreniniti glagol
1. (o slabi stvari) ▸ felszámol, gyökerestől kiirtOšpice so v ZDA uradno izkoreninili leta 2000. ▸ A kanyarót az USA-ban hivatalosan 2000-ben számolták fel.
Rekli so, da bodo v teh 15 letih izkoreninili revščino v svetu. ▸ Azt mondták, hogy ebben a 15 évben felszámolják a szegénységet a világon.
Želim si, da bi izkoreninili korupcijo, ki hromi državo. ▸ Szeretném, ha felszámolnánk az országot megbénító korrupciót.

2. (o rastlini) ▸ kiirt, gyökerestől kitépNamesto da bi izkoreninili ves plevel, pustimo rasti nekatere vrste. ▸ Ahelyett, hogy az összes gyomnövényt kiirtanánk, bizonyos fajtákat hagyjunk nőni!
Srakonjo je s pletjem nekoliko lažje izkoreniniti, saj s krepkim potegom izpulimo celotno rastlino s koreninami vred. ▸ Az ujjasmuhart kicsit könnyebb gyomlálással kiirtani, hiszen egy erős rántással az egész növényt gyökerestől kitéphetjük.

konsenz samostalnik
(soglasje) ▸ konszenzus, megegyezésKer se odločitve v Natu sprejemajo s konsenzom, Slovenija potrebuje podporo vseh. ▸ Mivel a NATO-ban a döntéseket konszenzussal hozzák meg, Szlovéniának mindenkinek a támogatására szüksége van.Bodo poslanci zmogli doseči konsenz glede tega vprašanja? ▸ Képesek lesznek-e az európai parlamenti képviselők konszenzusra jutni ebben a kérdésben?
V manjši skupini je lažje doseči konsenz. ▸ Kisebb csoportban könnyebb konszenzusra jutni.

kòt² as, like; (za primernikom ter za other, otherwise, else, rather) than; (za nikalnicami) but

čisto tako kòt just like
ne tako kòt unlike
več kòt 500 ljudi more than 500 people
bolje je to naredila ona kòt on she did it better than he (did) (ali pogovorno than him)
rajši kòt rather than
noben drug kòt ti none other than you
kòt kompliment by way of a compliment
to je lažje rečeno kòt storjeno it is easier said than done
prav kòt, baš kòt just as, just like, just the same as
kòt da as if, as though
kòt po maslu, kòt namazano (figurativno) like clockwork, swimmingly, without a hitch
kòt za stavo fast, quickly, hard
delal sem kòt za stavo I worked hard and fast
toliko je star kòt jaz he is old as I am (ali as I, pogovorno as me)
ni toliko star kòt jaz he is not so old as I am (ali as I, pogovorno as me)
kòt primer by way of example
kòt vedno as usual, as always
umreti kòt berač to die a pauper
kòt na primer as for instance
ona to jemlje, kòt da se to samo po sebi razume she takes it for granted
znan je kòt oderuh he is a notorious usurer
jaz bi rajši šel peš, kòt pa da bi se peljal I would rather walk than drive
ni ga bolj priljubljenega človeka, kòt je on there is no one more popular than he is (ali than he, pogovorno than him)

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

láže lážje easier

láže, lážje rečeno kot storjeno easier said than done

lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
lažje življenje vita meno dura
lažja rana ferita leggera, non grave

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

mile [máil] samostalnik
milja (1609 m)

nautical (ali sea) mile morska milja (1863 m)
miles easier (better, worse) mnogo lažje (boljše, slabše)
miles apart na milje oddaljen, figurativno neizmerno daleč
figurativno not to come within a mile of ne približati se niti za korak
give him an inch and he will take a mile če mu ponudiš prst, zagrabi celo roko
pogovorno that sticks out a mile to še slepec vidi
figurativno to miss s.th. by a mile popolnoma zgrešiti
navtika to make short miles hitro jadrati, pluti

odkášljanje expectoration ženski spol

sredstvo za lažje odkašljanje expectorant moški spol

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

poškódba (rana) injury, lesion, hurt, harm, trauma

osebna poškódba personal injury, trauma
težka telesna poškódba grievous bodily harm
podlegel je poškódbam he did not survive his injuries
utrpeti poškódbe pri nesreči to sustain injuries in an accident
lažje poškódbe slight injuries
telesna poškódba injury, bodily hurt, bodily harm

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina