Franja

merdžánac -nca m bot. laški fižol, Phaseolus coccineus

mljèkulja ž (ijek.), mlèkulja ž (ek.)
1. mlekarica: koze su im bile dobre -e
2. bot. laški kačnik, Arum italicum

monkey-nut [mʌ́ŋkinət] samostalnik
britanska angleščina, botanika kikiriki, laški lešnik

nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
nuez de agallas šiška
nuez de coco kokosov oreh
nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
cara de nuez naguban obraz
apretar a uno la nuez koga (za)daviti
cascar nueces orehe treti
cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

peanut [pí:nʌt] samostalnik
botanika laški lešnik, kikiriki
ameriško, sleng "majhna riba", nepomemben človek

to play peanut politics spletkariti
ameriško, elektrika peanut tube najmanjša elektronka

salvastrēlla f bot. (pimpinella) laški janež, sladki janež, onež (Pimpinella anisum)

walnut [wɔ́:lnʌt]

1. samostalnik
botanika laški oreh (sadež in drevo)

over the walnuts and the wine pri poobedku

2. pridevnik
iz orehovine

walnut oil orehovo olje
walnut shell orehova lupina; figurativno lahek čoln, čolniček

Welschriesling, der, laški rizling

zmìjinac -īnca m bot. laški kačnik

črni topol stalna zveza
botanika Populus nigra (drevo) ▸ fekete nyár
Sopomenke: laški topol, jagned

divji kostanj moški spol (laški) rastlinstvo, botanika die [Roßkastanie] Rosskastanie
grmasti divji kostanj Sommer-[Roßkastanie] Rosskastanie, Kleinblütige [Roßkastanie] Rosskastanie
navadni divji kostanj Gemeine [Roßkastanie] Rosskastanie
rdeči divji kostanj Rotblühende [Roßkastanie] Rosskastanie

fižol moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Bohne
navadni fižol die Gartenbohne
laški/turški fižol die Feuerbohne
fižol preklar die Stangenbohne
nizki fižol die Buschbohne
limski fižol die Limabohne
stročji fižol grüne Bohnen množina, Brechbohnen, Schnittbohnen, belorumeni: Wachsbohnen, mlad: [Prinzeßbohnen] Prinzessbohnen, [Delikateßbohnen] Delikatessbohnen, ploščat: Schwertbohnen

fižòl (-óla) m

1. bot. fagiolo (Phaseolus vulgaris);
laški fižol fagiolo americano, fagiolone (Phaseolus coccineus)

2. gastr. (sad) fagioli:
luščiti fižol sgranare i fagioli
namočiti fižol mettere i fagioli a mollo
stročji fižol fagiolini, fagioletti
fižol na solati fagioli in insalata
fižol v omaki fagioli in umido, all'uccelletto

gad moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Otter, die Viper; rod: die Otter (navadni Kreuzotter, rilčasti/laški Aspisviper, mali/kraški Wiesen-/Spitzkopfotter, levantski (gjurza) Levanteotter, bosenski Südosteuropäische Kreuzotter, maloazijski Kleinasiatische Viper, palestinski Palästina-Viper, pirenejski Stülpnasen-Otter, stepski Steppen-Viper, verigasti (jesur) Ketten-Otter, Kettenviper)
drevesni gad Baumviper
gabonski gad Gabunviper (nosorogi Nashornviper)
gad krastačar Krötenviper, Krötenotter (zeleni Grünotter, puščičar Pfeilotter)
rogati gad (cerast) die Hornviper
zemeljski gad Erdotter

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.

*haricot [ariko] masculin fižol

haricots verts stročji fižol
haricot d'Espagne laški fižol
haricot en salade fižol v solati
haricots grimpants, nains visoki (preklasti), nizki fižol
haricot de mouton koštrunovina z repo in krompirjem; figuré glava
courir, taper sur le haricot na živce iti, nadlegovati
tu commences à nous courir sur le haricot avec les pleurnicheries! začenjaš nas dolgočasiti s svojim cmerjenjem!
toucher des haricots (populaire) dobiti nepomembno vsoto denarja
c'est la fin des haricots! to je konec vsega! to je katastrofa!
(populaire) des haricots! nič ne bo! ničesar ne boste dobili! zaman je bil ves trud!

jagned ženski spol (-i …) (laški topol) rastlinstvo, botanika die Pyramiden-Pappel

jagned samostalnik
Populus nigra (drevo) ▸ jegenye, jegenyefa, jegenyenyár
Zasadili so tudi dva jagneda. ▸ Két jegenyét is ültettek.
Jagned ali črni topol je nekaj posebnega. ▸ A jegenyenyár igazi különlegesség.
Sopomenke: črni topol, laški topol

jagned samostalnik
Populus nigra (drevo) ▸ jegenye, jegenyefa, jegenyenyár
Posedel je pod jagnedjo, ki je šelestela z nemirnim listjem, in strmel v daljavo. ▸ Elüldögélt a nyugtalanul zizegő levelű jegenyefa alatt, és a távolba meredt.
Za okrasne namene se med topoli uporablja največ jagned, stebrasta oblika oz. sorta črnega topola. ▸ A nyárfák közül dekorációs céllal a legtöbbször a jegenyét alkalmazzák, a fekete nyár felfelé törekvő tornyos fajtáját.
Sopomenke: črni topol, laški topol

janež moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Anis (sladki/laški der Anis)
divji janež (veliki bedrenec) Große Bibernelle