Franja

pohrústati (-am) perf. mangiare, divorare, sgranocchiare:
biti lačen, da bi vola pohrustal avere una fame da lupo

pojésti (-jém) perf. ➞ jesti

1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare

2. pren. consumare; divorare:
ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
pojesti imetje dilapidare un patrimonio
pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

postáti¹ (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?

poštèn honnête, intègre, probe, loyal, honorable, brave, droit

pošteno honnêtement, loyalement; figurativno fortement, (en tout bien et) en tout honneur, droitement, en (bonne) conscience
pošten človek homme droit
pošten nasprotnik adversaire loyal
pošten trgovec commerçant moški spol honnête
pošteno biti lačen (familiarno) avoir l'estomac (ali le ventre) creux
pošteno ga piti boire sec
pošteno se razburiti se mettre dans tous ses états
pošteno živeti (figurativno) rester dans le droit chemin
biti pošten (figurativno) marcher droit
čisto pošteno la main sur la conscience

pošteno prislov
1. (v veliki meri; precej) ▸ tisztességesen, derekasan, alaposan
2. (moralno ustrezno) ▸ tisztességesen, becsületesenČeprav je prodajalcu pošteno plačala avto, ga nima več. ▸ Bár tisztességesen kifizette az eladónak az autót, már nincs meg neki.

prêsti (prêdem)

A) imperf.

1. tekst. filare:
presti svilo, volno filare la seta, la lana

2. tessere la ragnatela

3. pren. fare le fusa (gatto)

4. pren.
presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

5. pren. macchinare, ordire, tramare

6. pren. raccontare:
presti pogovore conversare

7. pren.
huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
zool. presti kokon imbozzolare
presti čas starsene con le mani in mano
presti dolgčas annoiarsi
presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa

rátati (-am) perf. pog.

1. (postati) divenire, diventare, farsi:
ratati lačen aver fame
ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi

2. (razviti se) venirne (fuori):
ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori

3. (uspeti) farcela:
ratalo nam je ce l'abbiamo fatta

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

sladkosned samostalnik
1. (kdor ima rad sladko) ▸ édesszájúSem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.

2. (entuziast; navdušenec) ▸ ínyencFilmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.

strašansko furchtbar, gewaltig, sagenhaft
biti strašansko lačen einen Mordshunger haben
biti strašansko žejen einen Höllendurst haben
strašansko se bati eine Höllenangst haben
strašansko se ustrašiti einen Mordsschreck bekommen
strašansko se zabavati einen Riesenspaß haben

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

umirati od lakote frazem
(biti zelo lačen) ▸ elpusztul az éhségtől, éhenhal
Ves dan nisem imela časa jesti, zato umiram od lakote. ▸ Egész nap nem volt időm enni, ezért elpusztulok az éhségtől.

vòl (vôla) m

1. bue (pl. buoi)
vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
orati z voli arare coi buoi
par volov paio di buoi
delati, garati kot vol lavorare come un negro
tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vólk zoologija loup moški spol ; (v basni) Isengrin moški spol ; (vrtavka) toupie ronflante

morski volk requin moški spol, squale moški spol
zeleni volk (kemija) vert-de-gris moški spol
biti lačen kot volk avoir une faim de loup
volk v ovčji koži (figurativno) loup devenu berger, loup habillé en berger
tuliti z volkovi (figurativno) hurler avec les loups
mi o volku, volk na vrata quand on parle du loup, on en voit la queue
da bo volk sit in koza cela pour ménager la chèvre et le chou

vólk zool lobo m

zeleni volk (kem) acetato m de cobre; cardenillo m; (vrtavka) trompo m, peón m
podenje volka juego m del peón (ali de la peonza)
volk v ovčji koži (fig) el lobo con piel de cordero, cara f de beato con uñas de gato
biti lačen kot volk tener un hambre de lobo; med excoriación f (entre las piernas), intertrigo m
treba je tuliti z volkovi (fig) dondequiera que fueres, haz como vieres; quien con lobos anda, a aullar se enseña

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca