Franja

blatiō (blattiō) -īre (sor. z blaterāre) blebetati, čvekati, kvasiti, kvantati; abs.: ut Silenus penes aures Midae blatit Tert.; z acc.: nugas Pl.

brabònjati -ām, brȁbonjčiti -īm
1. stresati bobke
2. ekspr. gobezdati, kvasiti: brabonja svoje uzvišene tirade

bunàrati -ām ekspr. čenčati, česnati, kvasiti: on je lud, bunara koješta

bunáviti bùnāvīm ekspr. čenčati, česnati, kvasiti: ne bunavi kad ne znaš

bùncati -ām
1. blesti: buncati kroz vrućicu; buncati o djevojci
2. ekspr. čenčati, česnati, kvasiti: ta idi, šta buncaš koješta

chochear čenčati, čvekati, kvasiti; otročji postati; pretirano razvajati; noro zaljubljen biti

dēblaterō -āre -āvī -ātum izbrbljati, izblebetati, kvasiti komu kaj: Luc. ap. Non., Gell.; z dat. in ACI: Pl. (Aulul. II, 3, 1).

dospí -ésc vi.

1. vzhajati

2. kvasiti

fermentar zavreti, (o)kvasiti; vzhajati (kruh), vreti

poner a fermentar pustiti vreti, drozgati

gārriō -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. glagol, ki se je uporabljal le v pogovornem jeziku in večinoma z grajalnim pomenom; prim. gr. γῆρυς, dor. γᾶρυς glas, zvok, lat. garrulus) =

1. (o ljudeh) govoričiti, čenčati, čvekati, blebetati, žlabudrati, kvasiti
a) intr.: POMP. FR., AP., LACT., garris TER., in iis (gymnasiis) philosophi garrire coeperunt CI.
b) trans.: PETR., AUG., g. nugas PL., plura (namreč pisno) CI., garrit anilīs fabellas H. (gl. anīlis), g. aliquid in aurem MART.; pesn.: g. comes libellos H. pisati ... v pogovornem jeziku.

2. metaf. (o živalih, npr. o žabah) regljati: MART.; (o slavcu) ščebetati, gostoleti: AP.

giberner [žibɛrne] verbe transitif, populaire dolgočasiti; populaire, militaire čvekati, kvasiti

hariolor (ariolor) -ārī -ātus sum ((h)ariolus)

1. vedeževati, prerokovati: Pl., Pomp. fr., Ap., Vulg., quaestūs causā Ci., (o Kasandri) Ci. ep.; šalj. metaf.: hariolari quae occeperunt sibi Pl., h. aliquid naribus Ap.

2. blesti, tvesti, kvasiti, čenčati: Ter., hariolare edepol Pl.

kȉseliti -īm
I.
1. kisati: kiseliti jelo, salatu, krastavce
2. namakati: kiseliti kožu, noge u vodi, u lavoru
3. kvasiti: kiseliti tijesto, testo
II. kiseliti se
1. kisati se
2. namakati se: komadić kruha se kiseli u vinu; lan se kiseli
3. kvasiti se, vzhajati, kipniti: tijesto, testo se kiseli
4. ekspr. žužnjati, mečkati: što se tu vazdan kiseliš
5. delati kisel obraz, biti slabe volje

leaven [levn]

1. samostalnik
kvas, kvasilo, kvasina
figurativno velik vpliv

2. prehodni glagol
kvasiti
figurativno vplivati, prežeti (with s, z)

lievitare

A) v. intr. (pres. liēvito)

1. vziti, vzhajati

2. rasti, naraščati

B) v. tr. kvasiti

macerare

A) v. tr. (pres. macero)

1. namočiti; kvasiti; macerirati

2. pren. tolči, premlatiti:
macerare la schiena a qcn. komu jih naložiti po grbi
macerare le carni mučiti telo

B) ➞ macerarsi v. rifl. (pres. mi macero) mučiti, trpinčiti se (tudi pren.)

močíti močim
1. močiti, kvasiti, kiseliti, potapati: močiti lan, konopljo
2. kvasiti, vlažiti, natapati: močiti lase z vodo; močiti grlo
3. mokriti: močiti posteljo, otrok še moči, stena moči
zid pušta vlagu

mordancer [mɔrdɑ̃se] verbe transitif čimžati, kvasiti

nagváždati nàgvāždām slabš. čvekati, kvasiti: nemoj nagvaždati koješta

namákati -am
1. natapati, navodnjavati: namakati travnike
2. namakati, potapati, kvasiti, kiseliti: namakati perilo
3. umakati: namakati kruh v vino