Franja

cristianar krstiti (zlasti vino); ameriška španščina cerkveno poročiti

trapitos de cristianar bela obleka za obhajilo

gautschen Technik izžemati z gavčno stiskalnico; einen Lehrling: krstiti

initiō -āre -āvī -ātum (initium pravzaprav pomeni „pristop dovoljevati“)

1. zače(nja)ti: Tert., iurgium initiatum Cod. I.

2.
a) uvesti (uvajati) koga v tajno bogoslužje (poseb. boginje Cerere), sprejeti, posvetiti ga za soudeleženca tajnega bogoslužja: Arn., Suet., Tert., initientur eo ritu Cereri, quo … Ci., Bacchis eum se initiaturum esse L. bakhanalij, es initiatus quae tradantur mysteriis Ci., sica … initiata sacris ac devota Ci. pri tajnem bogoslužju (v misterijah) posvečeno, aliquem magicis cenis Plin., sacris Q., sacrorum solemnibus Iust., mysticis disciplinis Amm., turbae sacris divinis initiatae Ap.; metaf.: puerum Ter. vpisati v državljanski imenik, munditiis i. Pl. za snažnost skrbeti, studiis Q. ali aliis litteris initiari Plin. iun. posvetiti (posvečevati) se.
b) v cerkveni lat. = krstiti: corpus Domini Tert.

in-tingō, starejše in-tinguō -ere -tīnxī -tīnctum

1. pomočiti (pomakati), namočiti (namakati): faces intinctae sanguine O., aliquid in aquā Vitr., ita crebrā relatione, quoad intinguntur calami (peresa, dokler se namakajo), morantur manum Q., cerā omne corpus Pl., digitum Ap., color intinctus Vitr., sevum oleo intinctum Plin.

2. occ.
a) (o jedilih) vkuha(va)ti, vložiti (vlagati): brassicam in aceto Cat. okisati, omnia, quae condiuntur quaeque intinguntur Plin., cibi intincti O.
b) krstiti: Tert.

iskr̀stiti ìskrstīm (se) krstiti (se): za krštenje što bi to iskrsti; neki Turci su se posle iskrstili

lengthen [léŋɵən] prehodni glagol & neprehodni glagol
podaljšati (se), raztegniti (se), nategniti (se); krstiti (vino)

the shadows lengthen sence se daljšajo, večeri se; figurativno stareti
it lengthens out zavlačuje se

okr̀stiti òkrstīm krstiti: pop neka te okrsti

panschen čofotati; zgodljati; Wein: mešati, krstiti

pokr̀stiti pòkrstīm
1. krstiti: pokrstiti dijete
2. pokristjaniti: pokrstiti alpske Slovene; balkanske Slovene pokrstili su misionari iz različitih tudih središta

prekr̀stiti prèkrstīm
I.
1. prekrižati: prekrstiti dijete, ruke, noge
2. prekrstiti, krstiti, znova krstiti, preimenovati: zarobili neku ženu koja je bila već krštena pa su je sada prekrstili; prekrstiti brod bivše mornarice u "Republiku"
3. narediti križ čez kaj: ja sam to davno prekrstio
II. prekrstiti se
1. prekrižati se: ne zna se ni prekrstiti; prekrstiti se na kraju molitve; prekrstiti se od čuda; prekrstiti se desnom i lijevom zelo se začuditi
2. prekrstiti se
3. odkrižati se česa

taufen krstiti (tudi figurativ: Wein: krstiti vino); sich taufen lassen dati se krstiti; auf einen Namen taufen krstiti na ime, krstiti za; taufen nach jemandem dati ime po (kom)

tingō (tinguō) -ere, tīnxī, tinctum (prim. gr. τέγγω, stvnem. thunkōn, dunkōn = nem. tunken)

1. namočiti (namakati), (o)škropiti, poškropiti, (o)močiti (omakati), (na)vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), pomočiti (pomakati), v kako tekočino potopiti (potapljati), s kako tekočino napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (po)rositi, (na)mazati, premazati (premazovati), (na)maziliti: Lydia Pactoli tingit arata liquor Pr., ara lacrimis O., Pallade (z oljem) membra O., pedes Plin., tela venenis Plin., hostili caede manum O., fontem medicamine tingere O. zastrupiti, pavimentum mero H., sanguine tincta humus O., tunica sanguine tincta Ci., victima pontificum securim cervice tinget H.; namočiti, pomočiti; na vprašanje kam?
a) z abl.: Mart., Iust. idr., stridentia tingunt aera lacu V. sršeče (cvrčeče) železo namakajo v vodo, kalijo v vodi, aequore tingui V., O. = zaiti, zahajati (o zvezdah).
b) s praep. in z abl.: in undis vestigia tingit O., faces in amne O., in amne comas Pr., spongia in aceto tincta Cels.; pesn. (o zahajajočih zvezdah): Phoebus in aequore tinguit equos O.; metaf. prepojiti (prepajati), napojiti (napajati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati): vis aurea flumen tinxit O. zlatotvorna moč je prepojila reko, orator tinctus litteris Ci., Laelia patris elegantiā tincta Ci. obdarjena, verba sensu tincta Q., libellos sale Romano tingere Mart.

2. occ. (pre)barvati, (o)barvati, pobarvati, (po)mazati, premazati (premazovati): poma puniceo colore O., cutem Mart. lepotičiti, lanae bis tinctae murice H., nihil nisi conchylio tinctum Ci., comam O., coma … viridi cortice tincta nucis Tib., nummos Ulp. (Dig.), tinguntur sole populi Plin., caeruleum ali hysginum tingere Plin. modro barvati, purpuram tingere Plin.; pesn.: tinxerat ora rubor O. rdečica je oblila, tinctus violā pallor amantium H. z rdečico obarvana bledica zaljubljencev, loca lumine tingere Lucr. razsvetljevati, globus candenti lumine tinctus Lucr. razsvetljeno. — Od tod

1. subst. pt. pr. tingentēs -ium, m barvarji: tingentium officinae Plin.

2. subst. pt. pf. tincta -ōrum, n barvano, pisano: tincta absint Ci.

3. krstiti: solā se paenitentiā tinguere, venturum mox, qui tingueret in spiritu et igni It. ap. Tert., tinctus est ab Ioanne prophetā in Iordane flumine Lact.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

zakr̀stiti zàkrstīm
1. podkrižati: pisar mu pruži pero da zakrsti
2. krstiti: zakrstiti dijete
3. blagosloviti: zakrstiti vodicu

крестить krstiti, križati (delati križ); dati ime; biti za botra;
мне с ним детей не к. nisem in ne bom prijatelj z njim;

окрестить krstiti; dati ime

хрести́ти хрещу́ недок., док., krstíti -ím nedov., dov., krížati -am nedov., dov.

avvinare v. tr. (pres. avvino)

1. z vinom oplakniti (sod)

2. redko krstiti vino, zmešati z vinom

dose² [dous] prehodni glagol
odmeriti količino zdravila, dozirati; mešati, krstiti vino

immerse [imə́:s]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti

2. neprehodni glagol (in)
zaplesti, se (v dolgove); zatopiti se (v misli), poglobiti se; krstiti s potopitvijo v vodo