Franja

darn¹ [da:n]

1. prehodni glagol
krpati (zlasti nogavice)

2. samostalnik
krpa (na nogavici)

doctor² [dɔ́ktə] prehodni glagol & neprehodni glagol
promovirati; zdraviti; popravljati, krpati; pokvariti, ponarediti (jed, pijačo); oskrbljati z drogami

flicken krpati, zakrpati; (beißen) uščipniti

fudge³ [fʌdž] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)krpati, zmašiti; ponarejati; izmišljati si; slabo se končati

kôncati -am dijal. plesti, krpati, krpiti ribarske mreže

kònčati -ām
1. vesti, krpati: končati čarape
2. z obarvano vrvico označevati črto na deblu pri tesanju, žaganju

kȑpiti -īm
1. krpati: krpiti čarape, odijelo, lonce, krov
2. ekspr. zmerjati, karati: krpiti svakog koji skrivi
3. krpariti, životariti: krpilo se, štedelo se, odmeravali se obroci

peticí -ésc vt. (za)krpati

potkrpávati -kr̀pāvām, potkrpljívati -kr̀pljujēm krpati, podšivati

prikrpljívati -kr̀pljujēm krpati

raccenciare

A) v. tr. (pres. raccencio) pog. toskansko krpati; ekst. skrpati

B) ➞ raccenciarsi v. rifl. (pres. mi raccencio) opomoči si

raccommoder [-mɔde] verbe transitif (za)krpati; popraviti; predelati; izboljšati, podplesti (nogavice); figuré urediti, (spet) spraviti v red; pomiriti, pobotati, spraviti

se raccommoder pobotati se, spraviti se
raccommoder deux amis pomiriti, spraviti dva prijatelja

rammendare v. tr. (pres. rammēndo) krpati

rapiécer [rapjese] verbe transitif (za)krpati

rapiécer une chambre à air, des chaussures, du linge zakrpati zračnico, obutev, perilo
pneu masculin rapiécé zakrpana pnevmatika

rattoppare v. tr. (pres. rattōppo)

1. krpati, zakrpati

2. pren. za silo popraviti, skrpucati

ravauder [ravode] verbe transitif (za)krpati, podplesti (des bas nogavice); figuré grobo popraviti

recoser (za)krpati (perilo)

repriser [rəprize] verbe transitif krpati (des chaussettes kratke nogavice)

aiguille féminin, œuf masculin à repriser igla, goba za krpanje
coton masculin à repriser krpanec
repriser un pantalon zakrpati hlače

rīmor -ārī -ātus sum (rīma) (raz)klati, razri(va)ti, (raz)trgati, (raz)riti, ruti, (raz)ruvati, krpati: terram rastris rimantur V.

2. iskaje preri(va)ti, razri(va)ti, preiskati (preiskovati, preiskavati), (pre)brskati, premetati (premetovati, premetavati), (pre)štefnjáti: stagna et paludes (o svinjah) Col., humum pilis T., volucres rimantur prata Caystri V., vultur viscera rimatur epulis V. rije … iščoč hrano, quod cuique repertum rimanti V.; pesn.: canes naribus auras rimantur O. duhajo, vohajo, exta rimari Iuv. pregledovati.

3. metaf. preisk(ov)ati (preiskavati), zaslediti (zasledovati), izslediti (izsledovati), poizvedeti (poizvedovati), razisk(ov)ati, oprezati (oprezovati) za čim: id quoque rimatur, quantum potest Ci., omnium secreta rimans T., offensas T. napete razmere, multa in Caesellio reprehendendo Gell.

4. meton. iskaje izbrskati, iztakniti, zaslediti, izslediti, najti: fustem Ap.

sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.