Franja

chillar žvižgati, piskati; kričati, vreščati; škripati; vabiti (s piščalko)

¡no me chilles! ne kriči name!

chirriar (pres: -ío) prasketati; škripati; vreščati, kričati; napačno peti

cìktati cȉkćēm
1. kričati, vreščati: ciktati od uzbuđenja, od radosti
2. cvičati: čvorak cikće kad spazi sokola
3. cvrčati: cvrčak ciči; cikću cikade
4. pokati: cikće mitraljez; cikću puške
5. šumljati: cikće kiša

clabauder [-de] verbe intransitif močno lajati; figuré kričati; protestirati brez vzroka; obrekovati, opravljati

clamar kričati, vpiti; (milo) prositi

clamar venganza klicati po maščevanju
clamar contra alg. ugovarjati komu
una injusticia que clama al cielo v nebo vpijoča krivica

clamer [klame] verbe transitif kričati, vpiti, povedati na ves glas

clamer son innocence na ves glas, kričé izjavljati svojo nedolžnost

clāmitō -āre -āvī -ātum (intens. glag. clāmāre) venomer klicati, kričati, na ves glas vpiti; abs.: ex quo genere peccati, ut illi clamitant, iudicia constituta sunt Ci., passer questu vano clamitans Ph.; z obj.: quid clamitas? Ter., clamitant me, ut revertar Pl., quia Naevius semper id clamitat Ci., saeva et detestanda Quirino cl. T. besno preklinjati in groziti; z dvojnim acc.: aliquem sycophantam Ter. na ves glas klicati (psovati), se tanti exitii reum clamitare T. naglas se imenovati; z neodvisnim govorom: Varr., etiam clamitas: „quousque ista dicis?“ Ci., „ad arma!“ clamitans L., ut „Tiberium in Tiberim“ clamitarent Suet.; z odvisnim govorom (ACI): Varr. fr., illum clamitasse se esse civem Romanum Ci., saepe clamitans liberum se liberaeque civitatis esse C.; brezos.: identidem, ne quis violaret, Talassio ferri clamitatum L.; s finalnim stavkom (redko): clamitans, aspiceret verberum notas T., clamitabat, audiret Octaviae et Britannici matrem T. Pren. (o stvareh): supercilia illa penitus abrasa olere malitiam et clamitare calliditatem videntur Ci. da... očitno razodevajo.

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

clamour² ameriško clamor [klǽmə]

1. neprehodni glagol
kričati, razgrajati

2. neprehodni glagol
glasno zahtevati

clangō -ere glasiti se, doneti, zveneti
a) o bitjih, in to o ptičih: (o orlu) kričati: Suet. fr., (o krokarju) krokati: Ap., (o pavu) kričati: Amm., (o labodih, goseh) gagati: Sid.; o ljudeh: tubā, bucinā cl. Vulg. trobiti na...; z acc.: classicum cl. Prud. trobiti; o govorniku trobiti: Fr.
b) o stvareh, poseb. o trobilih (za)bučati, (za)doneti, (za)zveneti, (za)peti: echo crepitu clangente cachinnat Acc. ap. Non.; o tubi, bucini: Val. Fl., Stat., Vulg.

Opomba: Cj. pf. clangueris (z inačico clanxeris): Vulg.

conclāmitō -āre (intens. glag. conclāmāre) silno ali glasno klicati, kričati, vpiti: Pl.

conclāmō -āre -āvī -ātum

1. skupaj klicati, sklicati; abs. (voj.): conclamatur ad arma C., L. kliče se pod orožje (na boj); z acc.: duros conclamat agrestes V., c. socios O., vasa C. k pospravljanju orožja klicati = vojsko na odhod pripravljati, tudi abs.: conclamari iussit C.

2. (skupaj) glasno (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti, vzklikniti (o več osebah): conclamat omnis multitudo C., ad quorum casum cum conclamasset gaudio Albanus exercitus L. ko je zaradi njunega padca albansko ljudstvo od veselja zavriskalo, conclamat vir paterque (Lucretiae) L., dato signo ut universi conclamarent Cu. da naj zaženejo bojni krik, planctu conclamat uterque Isthmos Stat. glasno zatarnata; c. victoriam C. kričati „zmaga“, laetum paeana V. zagnati zmagoslavni vrisk, c. incendium Sen. ph. ali ignem Ap. kričati „ogenj!“ ali „gori! gori!“ c. latrones Ap. kričati „tatovi!“ V; v pass.: qui (duces) bene gesta re publica gaudio et impetu victoris exercitus conclamabantur T. ki so se hrupno pozdravljali; (redk. o posamezniku): ubi abit, conclamo: „Heus quid agis …?“ Pl., conclamato, ut aliqui audiant Ci., Italiam conclamat Achates V. „Italija“ zakliče Ahat, „hei mihi“ conclamat O. Skladi: z ACI = glasno (za)klicati, (za)kričati, glasno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), glasno izprič(ev)ati: V., conclamant ita fieri oportere Ci., conclamant omnes occasionem negotii bene gerendi amittendam non esse C., conclamant patres corpus (Augusti) ad rogum umeris senatorum ferendum (esse) T., manu ac voce capta castra (esse) conclamavit T.; v pass.: ergo nunc iam vis conclamari auctionem fore Pl.; s finalnim stavkom = glasno poz(i)vati, zahtevati: conclamantibus omnibus, imperaret, quod vellet C., itaque conclamant, duceret, quo videretur Cu., conclamaverunt, uti aliqui ex nostris ad colloquium prodiret C., id modo a multitudine conclamatum est, ut L. Valerium et M. Horatium ad se mitterent L.; z odvisnim vprašanjem: conclamavit, quid ad se venirent C.

3. occ.
a) kričoč pritrditi (pritrjevati) čemu, odobriti (odobravati) kaj: quod Mithridates se velle dixit, id sutores et zonarii conclamaverunt Ci.
b) α) ob mrtvaškem odru mrliča po imenu klicati, obžalovati, objokovati, naricati: partem c. tori Stat., corpora conclamata Lucan., Ap., c. suprema cum gemitu Amm. zadnjo čast z naricanjem izkaz(ov)ati, — od tod: post conclamata suprema Ps.-Q.; tudi obžalovati koga kot mrtvega, žalovati po kom (o katerem se misli, da je padel v boju ali umrl v tujini): ex maestis paulo ante domibus, quae conclamaverant suos L., domi tuae iam defletus et conclamatus es Ap. β) c. aliquid kaj kot izgubljeno obžalovati, za izgubljeno imeti (šteti): conclamatis negotiis Amm., rerum acerbitates iam conclamatas et perditas Amm.; solitis fletibus c. z ACI: Amm.; — od tod preg.: conclamatum est Ter., Amm. vse je izgubljeno, konec je.

4. zavekati, objokati, potarnati: immensis conclamata querelis saxa senis Mart. — Od tod adj. pt. pf. conclāmātus 3

1. razvpit, zloglasen, znan: conclamatissimus Sid.; poseb. poguben: herbae conclamati frigoris Macr.

2. obžalovanja vreden: res Serv.

crawk [krɔ:k] neprehodni glagol
kričati, vreščati

criailler [kriaje] verbe intransitif vreščati, dreti se; kričati; robantiti, glasno se pritoževati

cribler [krible] verbe transitif (pre)rešetati, presejati; razbirati, sortirati; preluknjati; figuré obsuti, obsipati (de z); verbe intransitif, populaire kričati, klicati

cribler du charbon, des fruits presejati premog, sortirati sadje
cribler une cible de flèches prerešetati, preluknjati tarčo s strelicami
être criblé de dettes do ušes tičati v dolgovih
être criblé de trous, de taches biti poln lukenj, madežev

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

cry² [krai]

1. prehodni glagol
klicati, vzklikniti, jokati, tarnati, razglasiti; izklicevati

2. neprehodni glagol
jokati, kričati, jadikovati, vreščati; lajati; dreti se

to cry for the moon želeti si nemogoče
to cry fie at (ali shame against) s.th. zgražati se nad čim
to cry halves zahtevati svoj delež
to cry shame upon s.o. (o)sramotiti, grajati koga
to cry out one's eyes izjokati si oči
it's no good crying over spilt milk kar je, je
to cry out before one is hurt vnaprej tarnati
to cry wolf povzročiti prazen hrup, izgovarjati se na neresnično bolezen
to cry quits poravnati spor
to cry to s.o. poklicati koga
don't cry stinking fish umazano perilo peri doma
do not cry till you are out of the wood ne hvali dneva pred večerom
to cry craven vdati se, popustiti

čalàkati čalàkām, čàlačēm kričati, vreščati: djeca čalaču

dēclāmō -āre -āvī -ātum „kriče govoriti“ od tod occ.

I.

1. intr. v govorništvu se vaditi, na pamet naučen govor govoriti, deklamirati: Q., Iuv., Mart., Plin. iun., Suet., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., vini exhalandi, non ingeniii acuendi causā declamas Ci., dum te declamas Romae H.; z dat.: declamavit non quidem populo (pred občinstvom) Sen. rh.; (o neživem subj.): hic laus omnis declamat Q. tu se razlega glasna pohvala; v pass. brezos.: in eo, quo modo declamatur, positum est etiam, quo modo agatur Q.

2. pren. kričati nad kom, razburjati se nad kom: qui pro isto vehementissime contra me declamasset Ci., Sulla voluit, ne in quemvis impune declamari liceret Ci., in Pansam declamans Q.; z dat.: quis, nisi mentis inops, tenerae declamat amicae? O.

— II. trans. kaj predavati, deklamirati: quae mihi iste visus est ex aliqua oratione declamare Ci., d. controversiam Sen. rh., suasorias Q., orationes declamatae Lamp.; od tod subst. pt. pf. dēclāmātae -ārum, f = declamationes: Lamp.

dréčati -čīm dreti se, vreščati, kričati: drečati od bola; u povoju djeca, dreče; boje dreče