Franja

couverture [kuvɛrtür] féminin odeja; prevleka; ponjava; pogrinjalo; pokrivalo; streha, krov; commerce kritje; figuré pretveza, krinka; naslovna stran (časopisa); (knjižna) platnica, vezava, ovitek (zvezka); militaire kritje, varnost

sans couverture (commerce) brez kritja
sous couverture de pod pretvezo, pod krinko
couverture aérienne zavarovanje pred letalskimi napadi
couverture en tuiles, en ardoise, en chaume streha iz opeke, skrila, slame
couverture de cellophane celofanski ovitek
couverture de coton, de laine, de voyage bombažna, volnena, potovalna odeja
couverture or (commerce) zlato kritje
couverture de protection zaščitni ovitek
couverture imperméabilisée nepremočljiva ponjava
amener, tirer la couverture à soi (figuré) (pri)lastiti si vse najboljše, vse ugodnosti, koristi; pobrati, posneti smetano

cubierta ženski spol odeja; ogrinjalo; prevleka (posteljna); ovojnica, kuverta; vezava, platnica (knjige); streha, krov, paluba; pretveza

cubierta (de neumático) plašč, pnevmatika
bajo cubierta (trg) v pregibu

deck¹ [dek] samostalnik
krov, paluba
sleng kopno

navtika to clear the decks pripraviti palubo za boj
pogovorno on deck pripravljen
a deck of cards igra kart
sleng to hit the deck vstati; pripraviti se za boj
to sweep the deck obstreljevati ladjo; sijajno zmagati (karte)
awning (ali bridge, boat) deck sončni krov
deck line krovna črta
deck plank krovna platica
flush deck krov brez presledka
'tween deck medkrovje
lower deck podkrovje
main deck glavna paluba

Deck, das, (-s, -s) [Schiffahrt] Schifffahrt krov; beim Auto: streha; beim Autobus: nadstropje

kòpērta ž (it. coperta) dial.
1. pregrinjalo: koperta je prekrivač za krevet
2. ovitek: koperta za knjigu, za spis
3. paluba, krov

krí krví ž., кров -і ж.

lima ženski spol strešni strop, krov

nadstréšje s
1. streha: stati pod -em
2. krov: nadstrešje nad parkirnim prostorom

pod -uri n

1. most

2. podstrešje

3. naut. krov

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

puente moški spol (ženski spol) most; prečni tram; kobilica (pri godalih); medicina zobni mostiček; paluba, krov

puente de arco lokast most
puente de balsas most iz splavov
puente de barcas, puente de pontones pontonski most
puente colgante viseči most
puente de ferrocarril železniški most
puente levadizo vzdižni most
puente de mando, puente del capitán (mor) poveljniški most
puente provisional zasilni most
echar (ali volar) un puente most v zrak pognati
hacer puente (fig) praznovati vmesni dan med praznikom in nedeljo

roof¹ [ru:f] samostalnik
streha, krov; hiša, dom; strop, najvišji del; vrhunec; plafond letala (najvišja višina poleta)

under one's roof pod svojo streho, v svoji hiši
broken roof mansardna streha
flat roof ravna streha
roof of the mouth nebo v ustih
roof of the world nebesni svod
roof garden vrt, terasa na strehi
a thatched roof slamnata streha
to cover (to tile) a roof prekriti streho
to raise the roof figurativno zagnati huronski krik

roofage [rú:fidž] samostalnik
pokrivanje, kritje s streho; gradnja strehe; streha, krov

roofing [rú:fiŋ] samostalnik
krov, ostrešje; kritje hiše; zavetje

shelter¹ [šéltə] samostalnik
zaklonišče, zavetišče, zatočišče, zavetje (from pred)
zaščitna streha
vojska bunker; zaščita, okrilje, krov, varstvo; prenočišče

shelter half vojska šotorsko krilo
shelter-stick sleng dežnik
under shelter of the night pod zaščito (okriljem) noči
to afford a shelter nuditi zavetje
to be a shelter from ščititi pred
to get (to seek, to take) shelter dobiti (iskati, najti) zavetje from pred, with pri

stega -ae, f (izpos. στέγη) ladijski krov, paluba: forte ut adsedi in stega, dum circumspecto, atque ego lembum conspicor longum Pl., sine advocatis ibidem in cercuro in stega in amicitiam atque in gratiam convortimus Pl.

stréha ž krov: slamnata streha
slamni, slamnati krov, krov od slame; opečna streha
krov od crijepa, od crepa; skodlasta streha
krov od šindre; steklena streha
stakleni krov; lesena streha
drveni krov; žagasta streha
zupčasti krov; streha iz pocinkane pločevine
krov od pocinčanog lima; dvostrana streha
zabatni krov; platnena streha na vozu
arnjevi; biti brez -e nad glavo
biti bez krova nad glavom; sprejeti koga pod -o
primiti koga pod krov; spraviti koga pod -o
naći, obezbijediti, obezbediti kome stan i hljeb; spraviti skledo žgancev pod -o
pojesti zdjelu (zde-), činiju žganaca: za vsako besedo je ogenj
v -i za svaku se riječ, reč pretjerano (-ter-) uzbuđuje

tēctum -ī, n (subst. pt. pf. glag. tegere)

1. streha, starejše krov: tectum et tegulae Pl., culmen tecti V., O., tecta domorum Lucr., sub tectum congerere Ci., firma tecta in domiciliis habere Ci., tecto tenus Sen. ph., ex tectis fenestrisque prospectant L., se praecipitem tecto dedit H. bežal je na vrat na nos čez streho; occ.
a) strop: Val. Max., summum H.
b) nebo, baldahin nad posteljo: H.

2. sinekdoha streha = hiša, poslopje, stavba, zgradba, suhôta, bivališče, domovanje, stan, stanišče, stanovanje, zatočišče ipd.: ager sine tecto Ci., tecta hortorum L., tecta informia inposita rupibus L., tecta (palača) caelata Enn. ap. Ci., non modo extra tectum sed ne extra lectum quidem Ci., tecta erant pleraque ex cratibus ac tabulis facta, alia harundine texta stramento intecta L., in portis murisque tecta militariter aedificare L., aliquem tecto ac domo invitare Ci., in tectum recipere Pl., tecto recipi C., meum casum tecta urbis ac templa lugent Ci., sub tecto vivere Ph., inter annos XIV tectum non subire C., in hospitis tectis viros iugulari iussit Ci., in vestra tecta discedite Ci., sed quercus tecta cibumque dabat O., multis locis ne tectum quidem accipio Ci., arma tectis amovet V., tectum per vim demoliri Ci., tecta disturbare Ci., inter tecta subsistere Plin. iun., Triviae tecta V. svetišče, tectum Sibyllae V. votlina, duplina, duplja, duplo, columba dat tecto (golobnjak) plausum V., doli tecti V. = labirinta, tecta ferarum V. brlogi, tecta solida O. zapor.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

tēgulum -ī, n (tegere) strop, streha, starejše krov: scirpi fragiles palustresque, e quibus [et] tegulum tegetesque, detracto cortice candelae luminibus et funeribus serviunt Plin., tegulo earum domus suas septentrionales populi operiunt Plin.