Franja

chalk¹ [čɔ:k] samostalnik
kreda; pastel
pogovorno račun, dolg, kredit
sleng praska

as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
not by a long chalk nikakor ne
by a long chalk the best veliko boljši od vseh
pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
chalk talk predavanje ob risbah na tabli
not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

clarión moški spol (šolska) kreda

craie [krɛ] féminin kreda

bâton masculin, morceau masculin de craie košček krede
craie de tailleur krojaška kreda
marquer à la craie (figuré) rdeče zapisati

creta ženski spol kreda

creta preparada kemična kreda

crétă -e f kreda

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

crétacé, e [kretase] adjectif kredast, kreden; masculin, géologie (doba) kreda

cretaceo

A) agg.

1. glinast, ilovnat

2. geol. kreden

B) m geol. kreda, kredna doba

cr̀vēnka ž
1. rdeče pisalo, kreda, svinčnik
2. rdeče jabolko
3. rdečka krava

gessetto m

1. pomanjš. od ➞ gesso kreda

2. krojaška kreda

gēsso m

1. sadra, mavec

2. mavčni kip, plastika

3. kreda (za pisanje)

4. med. mavčna obveza

greda ženski spol glina, ilovica; kreda

Kreide, die, (-, -n) kreda (tudi Geologie); auf Kreide leben živeti na kredo; tief in der Kreide sitzen biti zadolžen do vratu

Kreideformation, die, Geologie kreda

Kreidezeit, die, Geologie kreda

Schreibkreide, die, (pisalna) kreda

tebèšīr -íra m (t. tebešir, perz.) dial. kreda: bez aršina i bez -a

tiza ženski spol kreda; čistilni prašek

кре́йда -и ж., kréda -e ž.