Franja

rítnik m
1. debelo crijevo, crevo, guzno crijevo, gužnjak
2. prvi trupac sa donjeg kraja štabla

scéla
I. pril.
1. iz jednog komada: scela narejena obleka
2. potpuno, do kraja: vrata so scela odprta
3. u cijelosti (ce-): značaji v drami so scela urezani
II. pril. u pridjevskoj službi, iz jednog komada: kip je scela; drži se leseno, kakor da je scela

sfiltrírati -am do kraja filtrirati, filtrovati, procjeđivanjem očistiti

skrájnik m s kraja trupca odrezana daska

túrnar -ja m (nj. Turner) žarg. od 2. pol. XIX. v. do kraja Austro-Ugarske pripadnik njemačkog gimnastičkog udruženja koje je u slovenačkim krajevima imalo germanizatorske zadatke

absolutna višina stalna zveza
geografija (o višini kraja) ▸ abszolút magasság
Sopomenke: nadmorska višina

advêrb (-a) m lingv. (prislov) avverbio:
adverb časa, kraja, načina, vzroka avverbio di tempo, di luogo, di modo, di causa

aplávz applause; clapping; round(s) of applause; (tudi figurativno) plaudits

aplávz brez konca in kraja round after round of applause
igralec je dobil velik aplávz the actor was loudly applauded
dobiti glasen in splošen aplávz pogovorno to bring the house down
požeti, dobiti aplávz to win applause

bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

bojeváti se za koga to fight for someone
bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone

določanj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Bestimmung, -bestimmung (kraja Ortsbestimmung, kamnine Gesteinsbestimmung, krvne skupine Blutgruppenbestimmung, mesta/lokacije Standortbestimmung, očetovstva Vaterschaftsbestimmung, položaja Positionsbestimmung, položaja ladje Schiffsortbestimmung, rastlin Pflanzenbestimmung, spola Geschlechtsbestimmung, starosti Altersbestimmung, temperature Temperaturbestimmung)

2. (fiksiranje) die Festlegung, die Feststellung; (ugotavljanje) die Ermittlung

3.
določanje srednje vrednosti die Mittelung

4.
pomorstvo, letalstvo ipd. določanje lege/položaja/nahajališča die Ortung
hitrost določanja lege/etc. die Ortungsgeschwindigkeit
natančnost določanja lege/etc. die Ortungsgenauigkeit
metoda določanja lege/etc. die Ortungsmethode

5.
tehnika, vojska določanje smeri das Peilen, die Peilung
postopek določanja smeri das Peilverfahren

6. (urejanje) die Regelung
določanje norme/standarda die Normung

7.
šport določanje parov/dvojic die Paarung

8.
določanje cen die Preisbildung

določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
določitev cilja die Zielvorgabe
določitev dediča die Erbeinsetzung
določitev imena otroku die Namengebung
določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
določitev meje die Grenzfestsetzung
določitev namembnosti die Ausweisung
šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev pripadnosti die Zuordnung
določitev roka die Fristsetzung
določitev tečaja die Kursfestsetzung
določitev tira die Bahnbestimmung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev vrednosti die Bewertung
nova določitev vrednosti die Neubewertung

določítev détermination ženski spol , règlement moški spol , fixation ženski spol , décision ženski spol , destination ženski spol

določitev kraja localisation ženski spol
določitev vrednosti estimation ženski spol, évaluation ženski spol, taxation ženski spol

doprinos samostalnik
1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulásSicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedka ▸ plusz munkaóra Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

enôtnost unity

enôtnost kraja, časa in dejanja gledališče unities of place, time, and action
stremeč k enôtnosti unitary

enôtnost (-i) f unità:
etnična, jezikovna enotnost unità etnica, linguistica
ekon. načelo proračunske enotnosti principio dell'unità del bilancio
gled. enotnost kraja, časa in dejanja unità di luogo, tempo e azione
soc. enotnost nasprotij unità dei contrari

enôtnost unidad f ; (celota) conjunto m

enotnost dejanja, časa in kraja (gledal) unidad de acción, de tiempo y de lugar

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch

2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden

izmózgati to emaciate; to debilitate

izmózgati koga do kraja to suck someone dry