Franja

Zadetki iskanja

  • rítnik m
    1. debelo crijevo, crevo, guzno crijevo, gužnjak
    2. prvi trupac sa donjeg kraja štabla
  • scéla
    I. pril.
    1. iz jednog komada: scela narejena obleka
    2. potpuno, do kraja: vrata so scela odprta
    3. u cijelosti (ce-): značaji v drami so scela urezani
    II. pril. u pridjevskoj službi, iz jednog komada: kip je scela; drži se leseno, kakor da je scela
  • sfiltrírati -am do kraja filtrirati, filtrovati, procjeđivanjem očistiti
  • skrájnik m s kraja trupca odrezana daska
  • túrnar -ja m (nj. Turner) žarg. od 2. pol. XIX. v. do kraja Austro-Ugarske pripadnik njemačkog gimnastičkog udruženja koje je u slovenačkim krajevima imalo germanizatorske zadatke
  • absolutna višina stalna zveza
    geografija (o višini kraja) ▸ abszolút magasság
    Sopomenke: nadmorska višina
  • advêrb (-a) m lingv. (prislov) avverbio:
    adverb časa, kraja, načina, vzroka avverbio di tempo, di luogo, di modo, di causa
  • aplávz applause; clapping; round(s) of applause; (tudi figurativno) plaudits

    aplávz brez konca in kraja round after round of applause
    igralec je dobil velik aplávz the actor was loudly applauded
    dobiti glasen in splošen aplávz pogovorno to bring the house down
    požeti, dobiti aplávz to win applause
  • bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

    bojeváti se za koga to fight for someone
    bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
    bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
    bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
    bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
    bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
    bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
    bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone
  • določanj|e [ó] srednji spol (-a …)

    1. die Bestimmung, -bestimmung (kraja Ortsbestimmung, kamnine Gesteinsbestimmung, krvne skupine Blutgruppenbestimmung, mesta/lokacije Standortbestimmung, očetovstva Vaterschaftsbestimmung, položaja Positionsbestimmung, položaja ladje Schiffsortbestimmung, rastlin Pflanzenbestimmung, spola Geschlechtsbestimmung, starosti Altersbestimmung, temperature Temperaturbestimmung)

    2. (fiksiranje) die Festlegung, die Feststellung; (ugotavljanje) die Ermittlung

    3.
    določanje srednje vrednosti die Mittelung

    4.
    pomorstvo, letalstvo ipd. določanje lege/položaja/nahajališča die Ortung
    hitrost določanja lege/etc. die Ortungsgeschwindigkeit
    natančnost določanja lege/etc. die Ortungsgenauigkeit
    metoda določanja lege/etc. die Ortungsmethode

    5.
    tehnika, vojska določanje smeri das Peilen, die Peilung
    postopek določanja smeri das Peilverfahren

    6. (urejanje) die Regelung
    določanje norme/standarda die Normung

    7.
    šport določanje parov/dvojic die Paarung

    8.
    določanje cen die Preisbildung
  • določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
    določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
    določitev cilja die Zielvorgabe
    določitev dediča die Erbeinsetzung
    določitev imena otroku die Namengebung
    določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
    določitev meje die Grenzfestsetzung
    določitev namembnosti die Ausweisung
    šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
    določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
    določitev pripadnosti die Zuordnung
    določitev roka die Fristsetzung
    določitev tečaja die Kursfestsetzung
    določitev tira die Bahnbestimmung
    določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
    določitev vrednosti die Bewertung
    nova določitev vrednosti die Neubewertung
  • določítev détermination ženski spol , règlement moški spol , fixation ženski spol , décision ženski spol , destination ženski spol

    določitev kraja localisation ženski spol
    določitev vrednosti estimation ženski spol, évaluation ženski spol, taxation ženski spol
  • doprinos samostalnik
    1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulás
    doprinos k uspehu ▸ hozzájárulás a sikerhez
    doprinos h glasbi ▸ hozzájárulás a zenéhez
    pomemben doprinos ▸ fontos hozzájárulás
    intelektualni doprinos ▸ intellektuális hozzájárulás
    umetniški doprinos ▸ művészi hozzájárulás
    izjemen doprinos ▸ kivételes hozzájárulás
    Sicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
    Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
    Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

    2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
    Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

    3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedkaplusz munkaóra
    doprinos urpribližek prevedka plusz munkaóra
    Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.
  • drugač|en (-na, -no)

    1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

    2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

    3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

    4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

    5.
    drugačnega …/ drugačne … anders-
    (spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
    |
    takšni in drugačni solche und solche
    biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen
  • enôtnost unity

    enôtnost kraja, časa in dejanja gledališče unities of place, time, and action
    stremeč k enôtnosti unitary
  • enôtnost (-i) f unità:
    etnična, jezikovna enotnost unità etnica, linguistica
    ekon. načelo proračunske enotnosti principio dell'unità del bilancio
    gled. enotnost kraja, časa in dejanja unità di luogo, tempo e azione
    soc. enotnost nasprotij unità dei contrari
  • enôtnost unidad f ; (celota) conjunto m

    enotnost dejanja, časa in kraja (gledal) unidad de acción, de tiempo y de lugar
  • govori|ti (-m) reči sprechen, reden

    1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
    govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
    zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
    figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
    figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
    govoriti tri jezike dreisprachig sein
    ki ne govori istega jezika anderssprachig
    kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

    2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

    3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
    govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

    4.
    glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
    medeno govoriti Honig reden
    govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
    govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
    govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
    jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
    hripavo govoriti krächzen
    nejasno govoriti kot pijanec: lallen
    slabo/bogokletno govoriti lästern
    sladko govoriti flöten
    govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
    na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
    govoriti resnico die Wahrheit sagen

    5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
    govoriti z judovskim naglasom jüdeln

    6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

    7.
    začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
    o neki temi: zu sprechen kommen auf
    pustiti govoriti sprechen lassen
    |
    govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
    govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
    slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
    ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
    govoriti proti dagegensprechen
    govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
    govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
    govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
    govoriti za sprechen für, dafürsprechen
    kar govori za das Pro
    kar govori proti das Kontra
    |
    figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
    da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
    govori se o … es wird gesprochen über …
    govori se, da es heißt, [daß] dass …
    govori se, da je bolan er soll (krank) sein
    veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
    figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen
  • govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

    1. dejanje: das Sprechen, das Reden
    hitrost govorjenja das Sprechtempo
    način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
    poskus govorjenja der Sprechversuch

    2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
    prazno govorjenje leere Reden
    govorjenje brez konca in kraja das Palaver
    nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
    |
    postati hripav od govorjenja sich heiser reden
    pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
    spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden
  • izmózgati to emaciate; to debilitate

    izmózgati koga do kraja to suck someone dry