-
hȁtar m (madž. határ, sla.) področje, ozemlje vasi, kraja, okraja, območje: u -u općine, opštine, sela
-
job1 [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk
ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava
-
krȁda ž kraja, tatvina: provalna krada vlomna tatvina; književna krada
-
krȁdēnje s kradenje, kraja
-
krádnja ž kraja
-
ladreria f tatinstvo, kraja; goljufija
-
ladrocinio m (pl. -ni)
1. tatvina, kraja
2. knjižno zločin
-
ladroneccio m (pl. -ci) tatinstvo, kraja
-
laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister
1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.
2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).
-
larceny [lá:sni] samostalnik
pravno kraja, tatvina
grand larceny velika tatvina
petty larceny majhna tatvina
-
lift1 [lift] samostalnik
dviganje; (ponosna, vzravnana) drža
tehnično višina dviga, dvigalna sila, dvigalo, lift; vzpenjača, smučarska vlečnica, sedežnica
aeronavtika vertikalna sila zračnega pritiska na avion, ki deluje v obratnem sorazmerju s silo teže
figurativno pomoč, povzdiga; dviganje (cen); dodatno usnje v podpetnici
pogovorno kraja
dead lift nepremakljiv, pretežek predmet
heavy lift težek tovor
a lift in life vsestranska pomoč
to give s.o. a lift vzeti koga v avto, figurativno pomagati
the proud lift of her head ponosna drža glave
-
mangeria f poneverba; kraja
-
maraude féminin, maraudage masculin [marod, -daž] kraja, tatvina sadja, sadežev na polju, perutnine na kmetijah
taxi masculin en maraude taksi, ki počasi kroži po ulicah in išče kliente
ce taxi fait la maraude ta taksi išče kliente zunaj svojega parkirnega mesta
aller à la maraude, être en maraude iti krast, krasti sadje, sadeže na polju, na vrtovih, po kmetijah
-
Mauserei, die, kraja, tatvine
-
Orts- krajevni, ...kraja; lokalni
-
peculātus -ūs, m (peculārī) izmikanje, kraja, poneverjanje državnega denarja: p. publicus L., peculatus damnari Ci., peculatum facere Ci.; metaf.: amor in me peculatum facit Pl. me vara, goljufa, spravlja ob pamet.
-
picking [píkiŋ] samostalnik
kraja; obiranje, nabiranje, prebiranje, sortiranje
množina ostanki, paberki
figurativno postranski zaslužek
pickings and stealings nepošteno prislužen denar, nepošten dobiček, plen
-
pilferage [pílfəridž] samostalnik
(manjša) kraja, zmikanje
-
pillage [pijaž] masculin plenjenje, (o)plenitev; poneverba; tatvina, kraja
mettre au pillage opleniti; (vse) pokupiti (v trgovinah ipd.)
-
pirateria f
1. gusarstvo, piratstvo
2. pren. kraja, tatvina, ropanje, izkoriščanje:
pirateria letteraria slovstvena tatvina, plagiat