Franja

coacērvo m kup, kopica

congērie f invar. kup, kopica, mešanica:
una congerie di errori kopica napak

congestus -ūs, m (congerere)

1. znašanje, kopičenje: magnarum opum Sen. ph., municipia congestu copiarum … vastabantur T.; znašanje gnezda, gnezdenje: herbam autem asperam credo (exstitisse) avium congestu, non humano satu Ci.

2. met. znositev = kup, kopica, grmada: harenae Lucr., pulveris Lucan., culmorum et frondium Col., hanc urbem … congestu lapidum stare creditis? T.; pren.: tantum rerum ex orbe toto coëuntium c. Sen. ph., in dicendo cumulum habere atque congestum Q.

cumulo m

1. kup, kopica, grmada:
dire un cumulo di sciocchezze povedati kup neumnosti
cumulo di cariche kopičenje funkcij (v eni osebi)

2. meteor. kumulus

cúmulo moški spol kup, kopica, grmada; množina; vrh; figurativno poslovni naval

cumulus -ī, m

1. kup, kopica, grmada: Gallorum, hostium coacervatorum cumuli L., cumulos armorum coacervare L., cumuli harenae V., lapidum cumuli Cu.; pren.: cumulus aeris alieni Ci., in hoc immenso aliarum super alias coacervatarum legum L.

2. occ. naval vode, slap(ovje): aquarum O., insequitur cumulo praeruptus aquae mons V., fertur (amnis) in arva furens cumulo V.

3. vrh (pri snovni meri): cumulus vocatur, quod super mensuram in modio adiciebatur P. F.; od tod pren. prirast(ek), presežek, višek, vrh, vrhunec, skrajna mera: Varr., Sen. tr., dierum, mercedis Ci., ut ad illam praedam damnatio Roscii velut cumulus accedat Ci., ad tua merita maximus cumulus accessit Ci. ep., perfidiae c. O., iram caelique marisque perpetimur Danai cumulumque Capharea cladis O., c. aerumnae Iuv. ali aerumnarum Iust., cui gloriae amplior … cumulus accessit Suet.; ret. zaključek govora: peroratio, quam cumulum quidam, alii conclusionem (sklep) vocant Q.

džèlep m (t. dželep)
1. čreda volov: tjerati pred sobom dželep goveda i krdo ovaca
2. množica, kopica, truma: hodža zaboravlja onaj dželep djece

Fülle, die, (-, -n) (große Menge) obilje, obilica, kopica, množica; (Vollsein) des Herzens, der Stimme: polnost; (Dicksein) obilnost; (Füllung) nadev

fungaia f

1. gobišče, rastišče gob

2. pren. slabš. množica, kopica, truma, čreda:
una fungaia di politicanti truma politikantov

garbera ženski spol kopica (žita)

grămádă -ezi f kup, kopica

hacina ženski spol kopica (sena), kup

Hucke, die, (-, -n) Heu: kopica

immensità f

1. neizmernost, brezkončnost

2. velika množina, množica, kopica, kup:
fare un'immensità di spropositi ustreliti cel kup kozlov

kàmara ž (gr. kamára)
1. kopica, kup
2. stog: -e ustožene slame
3. malarija hara na -e malarija razsaja na veliko

kôpa -e ž., копи́ця -і ж., ски́рта -и ж., стіг сто́гу ч.

marame m kup, kopica (zmetanih predmetov)

mazzo m

1. šop, šopek (tudi ekst.):
a mazzi pomešano

2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev

3. igre šop kart:
essere di mazzo deliti karte
fare il mazzo zmešati karte

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

meulette [-Iɛt] féminin kopica (sena)