Franja

Zadetki iskanja

  • compagnon [kɔ̃panjɔ̃] masculin tovariš, drug; kolega; spremljevalec, pomočnik; gradbeni delavec; commerce družabnik, solastnik; spremljevalen pojav

    à dépêche-compagnon hitro in površno
    compagnon boulanger pekovski pomočnik
    compagnon d'armes, d'études, de travail, de voyage tovariš v vojski, pri študiju, pri delu, na potovanju
    compagnon d'enfance tovariš iz mladosti
    compagnon d'infortune tovariš v nesreči
    petit compagnon (figuré) nepomemben človek
    être compère et compagnon biti neločljiv
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
  • compañero moški spol družabnik; tovariš, prijatelj; spremljevalec; kolega; sošolec; soprog, mož; soigralec; sodelavec; pendant; nasprotek

    compañero de estudio(s) sošolec
    compañero de viaje sopotnik
    no tener compañero ne imeti sebi enakega
    estos dos guantes no son compañeros ti dve rokavici nista par
    compañero de fatigas, de juego tovariš pri delu, pri igri
  • confrère [kɔ́nfrɛə] samostalnik
    kolega
  • confrère [kɔ̃frɛr] masculin kolega, poklicni ali stanovski tovariš

    en confrère kolegialno
    mon cher confrère dragi moj kolega
  • contubernālis -is, m, redk. f (cum in taberna)

    1. v istem (vojaškem) šotoru bivajoč(a), sošotornik, šotorski tovariš, šotorska družica: Auct. b. Alx., Cu. idr., domi unā eruditi, militiae contubernales Ci. (v enem šotoru je bivalo 10 mož pod svojim desetnikom [decānus]), studia militum … adfectaverat … vetustissimum quemque militum nomine vocans ac … contubernales appellando T.

    2. vojni tova-riš, sobojevnik, soborec; plemeniti mladi Rimljan je kot spremljevalec in prijatelj spremljal vojskovodjo ali pretorja (namestnika) v provinci in je bil vedno v njegovi bližini: Suet., Front., fuit in Creta postea c. Saturnini Ci., in Africam profectus est Q. Pompeio pro consule contubernalis Ci.; iron.: praeclarae contubernales Caelius ap. Q. vojne tovarišice (pravzaprav vlačuge v Antonijevem šotoru).

    3. tovariš, kolega v državni upravi: ille Torquatus, cum esset meus contubernalis in consulatu Ci., Gellius, qui se illi contubernalem in consulatu fuisse narrabat Ci.

    4. sploh tovariš, stalni družabnik, domači, hišni (mizni) prijatelj: accusatoribus contubernalibus traditus Ci., habuisses non hospitem, sed contubernalem Ci. ep., Arrius proximus est vicinus; immo ille quidem iam contubernalis Ci., ille meus in urbe, ille in secessu contubernalis Plin. iun.; iron.: c. Quirini Ci. ep. (o Cezarju, čigar kip je stal v Kvirinovem svetišču); occ. sostanovalec, sostanovalka, o možu in ženi, ki živita v divjem zakonu, poseb. o sužnjih in sužnjah, priležnik, priležnica: Col., Plin., Petr., Dig.; šalj.: illa nos volt … omnīs crucibus contubernalīs dari Pl. da nas vse s križem poročijo.

    Opomba: Abl. sg. contubernale: Pomp. ap. Char., contubernalī: Macr., Dig.
  • Fachgenosse, der, kolega
  • friend1 [frend] samostalnik
    prijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nica

    a friend at court vplivna oseba
    bosom friend pravi prijatelj
    to make friends skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati se
    a good friend is my nearest relation dober sosed je boljši kot deset stricev
    a friend in need is a friend indeed v sili spoznamo pravega prijatelja
    Society of friends kvekersko društvo
  • homologue [-lɔg] adjectif ustrezen, istovrsten, podoben; masculin ustreznost, podobnost; ustrezna oseba; familier kolega
  • kolégica -e ž., коле́га ч., ж.
  • Kollege, der, (-n, -n) kolega
  • Kumpel, der, (-s, -) rudar; (Kamerad) kolega, prijatelj
  • omológ

    I. -oágă (-ógi, -oáge) adj. skladen, istoroden, enak, homologen

    II. -i m (stanovski) kolega
  • pard [pa:d] samostalnik
    britanska angleščina, arhaično panter, leopard
    ameriško, sleng partner, kolega
  • šèrīć -íća m, šèrīk -íka m (t. šerik, ar.) dial. tovariš, kolega, družabnik
  • workfellow [wə́:kfelou] samostalnik
    delovni tovariš, kolega
  • yokefellow [jóukfelou] samostalnik
    tovariš, drug pri delu, sodrug, sodelavec, kolega; zakonski drug (soprog, soproga)
  • сослуживец m tovariš, kolega (v službi)
  • colleague [kɔ́li:g] samostalnik
    tovariš(ica), kolega -gica
  • Kommilitone, der, (-n, -n) študijski kolega
  • Studienfreund, der, študijski kolega, prijatelj iz časov študija