Franja

kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku

kòžūn -úna m
1. kožuh: ovčji kožun
2. kmet, ki mu je kožuh poglavitno oblačilo: sad sudi gunj i kožun, kaput se više ne pita
3. ženski ovčji kožuh posebnega kroja in s posebnimi vzorci

kožùnčina ž velik, debel kožun, kožuh

kȗntuš m (t. kunduz) dial. kožuh

pelage [pəlaž] masculin, zoologie dlaka, kožuh; ogolitev; puljenje dlake (s kože)

pelisse [pəlis] féminin s krznom podložen plašč, krznen plašč, kožuh

pelleja ženski spol ovčja koža z volno, kožuh; figurativno pocestnica

dejar la pelleja umreti

pelliccia f (pl. -ce)

1. krzno; kožuh

2. obl. krzneno oblačilo; krznen plašč

pellico moški spol (ovčji) kožuh

Pelz, der, (-es, -e) kožuh; (bearbeiteter Pelz) krzno; figurativ (Haut) koža; Technik Textilwesen plastena koprena; eins auf den Pelz geben udariti, pretepsti; jemandem den Pelz waschen fizično se lotiti (koga), pretepsti (koga); jemandem auf den Pelz rücken nadlegovati (koga), sesti (komu) za vrat

rēnō² (rhēnō) -ōnis, m (iz *u̯rēnō; germ. ali kelt. beseda, morda sor. z gr. *ῥήν, ἀρήν ovca, jagnje, ῥῆνις ovčina) (volčji) kožuh, kosmata volčina (z navzven obrnjeno dlako): Varr., Isid. (sc. Germani) pellibus aut parvis renonum tegumentis utuntur C., Germani intectum renonibus corpus tegunt S. fr., vestes de pellibus renones dicuntur Serv.,

rēptus -ī, m (rēpere) vulg. = rēnō (volčji) kožuh, kosmata volčina: Isid.

saeta (slabše sēta) -ae, f (indoev. kor. *sāi- vezati; prim. skr. syáti, sinā́ti, sinṓti veže, lit. pá-saitis vežoči jermen, let. sienu, sìet vezati, stvnem. seid, seita, sīmo, seil = nem. Seil)

1.
a) trd živalski las, dlaka, ščetina: PL., COL., LUCR., (sc. apri) horrentia saetis terga V., rigidis horrentia saetis terga O., saeta equina CI. žima.
b) v pl. tudi = dlaka: hirci saetae O., iam saetis obsita, iam bos V., fugiunt e corpore saetae O.; o jelenji dlaki: VAL. FL.
c) levja kosmatina, levje kosmatinje, levji kožuh: PR., tegumen ... immane leonis, terribili impexum saetā V., fulvi saetis hirsuta leonis vellera O.
d) človeška kocina, sršeč las: LUCAN., MART. idr., voltus villosque saetis pectora semiferi (sc. Caci) V., barba viros hirtaeque decent in corpore saetae O., obsessa saetis cervix SEN. PH.; metaf. jelova, jelkina iglica: omnibus his generibus folia brevi saeta PLIN.

2. meton.
a) ribiška vrvica, ódičnica (odíčnica), ódična vrvica, vrvica za trnek: O., MART.
b) čopič, kíst: saetā (saetis) inducere VITR., PLIN.

scīria -ae, f (tuj. σκιῤῥία) kosmata koža, kožuh, krzno: leonina TERT.

scorteus 3 (scortum)

1. kožnat, kožén, kóžen, usnjen, usnjat: paenula VARR. FR., MART., pulvinus CELS., fascinum PETR., sacculus P. F., ne quid scorteum adhibeatur AUCTOR AP. VARR. nobena usnjina. Od tod subst.
a) scortea -ae, f kožuh, usnjeno oblačilo, usnjina: SEN. PH., MART.
b) v soobl. scortia -ae, f usnjena posoda za olje, usnjena cev: ISID.
c) scortea -ōrum, n usnjina, stvari (izdelki) iz usnja: VARR., P. F., scortea non illi fas est inferre sacello O.

2. metaf. usnjat = star, zgrbančen; v besedni igri: scortum scorteum AP.

šȕba ž (srvn. schube, it. giubba) kožuh: obući -u; zamotan u -u

tergus (star. tēgus: Pl., Fr.) -oris, n (tergum)

1. hrbet: Sen. rh. idr., aurea quam molli tergore vexit ovis Pr., facilem sui tergoris ascensum praebeat Col. (o kobili).

2. sinekdoha telo, trup, hrbt(ov)ina, hrbtišče: Petr. idr., diviso tergore (sc. iuvenci) Ph., resecat de tergore (sc. suis) partem O. od hrbt(ov)ine, carnaria tria gravida tergoribus Pl., detruncavit tribus tegoribus glandia Pl., squalenti tergore serpens Sil.

3. meton.
a) hrbtna koža, koža, kožuh, krzno: tergora deripiunt costis V., septem taurorum tergora (kot ščit) V., tergus inciditur Cels.
b) obleka, oblačilo, odevalo, odev: Martis Mart. oklep.

vellus¹, velleris, n (gl. vellō), nav. v pl.

1. ostrižena volna, ovčja volna, ovčji kožuh: Tib., Lucr. idr., pastores ante tonsuram inventam vellere lanam sunt soliti, ex quo vellera dicuntur V., vellera lanae H., lanae vellus Ambr., potantia vellera fucum H., vellera digitis trahere O. presti, absinthium in vellere appositum Plin.

2. metaf. volni podobne stvari, npr.
a) svilene niti, svilena preja (z dreves): velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V.
b) ovčice (na nebu), oblački: lanae per caelum vellera ferri V.
c) snežinke: densum vellus aquarum Mart.

3. meton.
a) ovčja koža z volno, ovčje runo: Plin., atri velleris agna V., aries vellera siccat V.; occ. (odrto) ovčje ali ovnovo runo: sternitur in duro vellus utrumque (= obeh ovc) solo O., Phrixea vellera O., (sc. bidentium) stratis iacebat velleribus V.; pesn. vsaka (odrta) koža: leonis vellera O. levja koža, levína, cervina O. jelenja koža, jelenovína, ferina O. divjih živali.
b) volnen trak, volnena obveza: Parnasia vellera Stat.

wolfskin [wúlfskin] samostalnik
volčja koža, kožuh

zalea ženski spol nestrojena ovčja koža (z volno); koža, kožuh(ovina), kožušček