Franja

wether [wéða] samostalnik
zoologija skopljen oven, koštrun

баран m koštrun

mŕko m, zval. mr̂ko vol, osel, koštrun temne barve

petrō -ōnis, m (petra)

1. star koštrun (skopljen oven, skopec) z mesom, trdim kakor kamen: Pl.

2. utrjen kmet: Fest., P. F.

Southdown [sáuɵdaun]

1. pridevnik
ki se nanaša na koštruna iz apnenčevih predelov Sussexa in Hampshirea

2. samostalnik
črnoglav in kratkodlaki koštrun iz apnenčevih predelov Sussexa in Hampshirea, cenjen zaradi svojega mesa

koštrúnček (-čka) m dem. od koštrun montone castrato; ragazzo birichino

óven zoologija ram; astronomija the Ram; tehnika (zabijač) ram

oblegovalni óven zgodovina battering ram
skopljen óven (koštrun) wether

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

sēmi-mās -māris, m (sēmi in mās)

1. napol moški, polmoški, dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: ante omnia abonimati semimares L., quo vir descenderat, undas semimarem fecisse videt O., nos semimari superamur ab hoste O.

2. metaf. skopljenec: capri VARR., ovis O. koštrun, skopec, ibunt semimares et inania tympana tundent O. skopljeni svečeniki (boginje Kibele, imenovani Galli).

skop|ec² [ó] moški spol (-ca …) (koštrun) der Hammel, der Schöps