Franja

coach¹ [kouč] samostalnik
kočija, avtobus
ameriško potniški vagon drugega razreda; poštna kočija; soba na krmi bojne ladje
pogovorno inštruktor, trener

coach and four kočija z dvema paroma konj
to drive a coach and four through dokončno se prepričati, spregledati kaj; izmuzniti se; izigravati zakon
a slow coach počasnež
hackney coach fijakar
through coach direktni vlak
stage coach avtobus za dolge proge
motor coach avtobus
to drive a coach and six through an Act of Parliament onemogočiti parlamentarni zakon

cōcchio m (pl. -chi) kočija

coche moški spol kočija, voz, železniški voz, avto

coche de alquiler fijakar; taksi
coche de ambulancia bolniški (rešilni) avto
coche de un caballo enovprežen voz
coche cama(s) spalni vagon
coche correo poštni vagon
coche directo direktni vagon
coche fúnebre mrliški voz
coche jardinera (odprta) prikolica (cestne) železnice
coche ómnibus omnibus
coche parado balkon, s katerega gledamo javne sprevode
coche de posta (Am) poštni voz
coche de punto, coche de plaza fijakar, kočija; taksi
coche remolcador prikolica
coche restorán, coche restaurant jedilni vagon
coche simón fijakar; taksi
coche de sitio (Am) fijakar; taksi
ir en coche peljati se s kočijo (z avtom)

diligēnza² f diližansa, poštni voz, kočija

equipage [ékwipidž] samostalnik
vojska oprema; oprava, bala; spremstvo; kočija

Equipage, die, kočija

fiacchere m kočija

fiacre moški spol izvošček; kočija

fijàker m (fr. fiacre)
1. kočija
2. fijakar, voznik

hìntōv -òva m (madž. hintó) kočija: najmiti hintov

izvóšček -čka m
1. fijakerist(a)
2. fijaker, kočija: peljati se z -om

Karosse, die, (-, -n) kočija; ironisch limuzina

kàruca ž, kàruce kȁrūcā ž mn. (it. carrozza) kočija

Kutsche, die, (-, -n) kočija

pīlentum -ī, n nekakšen štirikolesni slavnostni voz, kočija za rimske gospe, pilént: V., H., L., Macr., honorem ferunt matronis habitum, ut pilento ad sacra ludosque, carpento festo profestoque uterentur L., pilentis et carpentis per urbem vehi matronis concessum est, quod, cum aurum non reperiretur, ex voto, quod Camillus voverat Apollini Delphico, contulerunt Fest. — Kasnejša soobl. pīlēns: Ven.

raeda (vulg. rēda, slabše rhēda) -ae, f (kelt. beseda (plurima Gallica evaluerunt ut „raeda“ ac „petorritum“, quorum altero tamen Cicero, altero Horatius utitur Q.); iz indoev. kor. *reidh-; prim. stvnem. rītan jezditi, voziti se, reita voz) réda, rájda = štirikolesen (po)potni voz, ki so ga Rimljani uporabljali, kadar so potovali z družino in prtljago, kočija: Varr., C., H., Vitr., Sen. ph., Mart., Iuv., Aus., Asc., M. idr., aciem raedis et carris circumdederunt Ci., subsequebatur raeda cum lenonibus Ci., vehi in raedā, desilire de raedā, sedere in raedā Ci., raeda equis iuncta Ci., ad raedam pugnare Ci., tollere aliquem raedā H., raeda meritoria Suet., sedere in raeda Gell., equi et raedae Vulg., raeda argentata Lamp.

remise² [rimí:z] samostalnik
arhaično klonica, kolnica, lopa za vozove, vozarna; remiza; najet voz, kočija

trăsúră -i f voz, kočija

дрожки f pl. kočija;
беговые д. dirkalni voz

каре́та -и ж., kočíja -e ž.