Franja

jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta

maugréer [mogree] verbe intransitif zabavljati, nergati, godrnjati; kleti, psovati (contre quelqu'un koga)

maugréer contre tout le monde zabavljati proti vsem in vsemu

rabbit² [rǽbit] neprehodni glagol
loviti kunce, iti na lov na kunce
prehodni glagol
vulgarno preklinjati, kleti

rabbit me!, rabbit it! sleng naj me vrag vzame!, prekleto!
odd rabbit the idiot! sleng vrag vzemi bedaka!

sacramentare

A) v. tr. (pres. sacramento)

1. relig. podeliti zakrament; obhajati

2. priseči, prisegati; ekst. trditi, zatrjevati

3. pog. kleti, preklinjati (tudi absol.)

B) ➞ sacramentarsi v. rifl. (pres. mi sacramento) relig. prejeti zakramente

sacrare v. intr. (pres. sacro) pog. kleti, preklinjati

sacrer [sakre] verbe transitif posvetiti; maziliti; slovesno proglasiti za; verbe intransitif, populaire preklinjati, kleti

sacrer un roi ustoličiti kralja
sacrer un évêque posvetiti škofa
il a été sacré le plus grand peintre de son époque bil je slovesno proglašen za največjega slikarja svoje dobe
sacrer comme un charretier preklinjati kot voznik, kot Turek

smoccolare

A) v. tr. (pres. smōccolo) utrniti (svečo, stenj)

B) v. intr. pog. kleti, preklinjati

кля́сти́ кляну́ недок., kléti kôlnem nedov., preklínjati -am nedov.

клясть kleti; preklinjati;

cava ženski spol prekop(avanje); iskanje rude; oklestenje; kleti v kraljevski palači

cellārius 3 (cella) kleti se tičoč, shramben: sagina Pl. Od tod subst.

1. cellārius -iī, m kletar, ključar: Pl., Sen. ph., Col., Plin. idr.

2. cellārium -iī, n
a) jedilna shramba: Ambr., Vulg., Cael., Dig.
b) met. zaloga jedil, živil: Lamp., Serv., Cod. Th.

primojdúšati se -am se zaklinjati se, kleti se dušom

priségati -am prisezati, prisizati, zaklinjati se, kleti se, polagati prisegu, zakletvu: prisegati na sodišču; prisegel je, da se ne šali
kleo se da se ne šali; tovariš Tito, mi ti prisegamo
druže Tito, mi ti se kunemo

Vorkeller, der, predprostor kleti

Bierkutscher, der, fluchen wie ein Bierkutscher kleti kot Madžar

cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

année féminin cave lunino leto
rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
cave-abri féminin klet zaklonišče
cave à bois drvarnica
cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
avoir du vin en cave imeti vino v kleti
mettre en cave vkletiti, dati v klet
on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno

debélo adv. in modo sommario; grossolanamente:
pren. debelo gledati guardare meravigliato
pren. debelo kleti bestemmiare come un facchino

dētineō -ēre -tinuī -tentum (dē in tenēre)

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati: pater apud villam detinuit me hos dies sex Pl., detineo te fortasse Ter., me detinuit morbus Ter., nostrae naves tempestatibus detinebantur C., cum Caesarem ad Massiliam detineri cognovit C., d. aliquem pede apprehenso Suet.; z abl. instrumenti: equitatus novissimos proelio detinebat C., quam acerrimo bello Hannibalem d. L., me magna deûm genetrix his detinet oris V., rates voce canorā d. O., Germanici valetudine detentus (est) T.; pren.: me gratā detinuit compede Myrtale H. me je trajno nase priklenila, euntem … detinuit sermone diem O. je skrajšal, tako tudi: detinui tempus O.

2. odvrniti (odvračati), odtegniti (odtegovati), ovreti (ovirati): nisi quid te detinet, audi H. če utegneš, nisi cena prior potiorque puella Sabinum detinet H. Od česa? s praep. in abl.: detinet nos de nostro negotio Pl., d. aliquem ab circumspectu aliarum rerum L., a quo incepto studioque me ambitio mala detinuerat S.

3. pren.
a) zaposliti (zaposlovati), muditi, zanimati: civium tantum numerum tam bonis rebus d. Ci., in alienis negotiis detineri Ci., nos quoque, quas Pallas … detinet O., detineo studiis animum O., saepe (poëmata mea) oculos etiam detinuere tuos O., detinet intentas cantu Sen. tr. veže na delo, si (artificia) praeparant ingenium, non detinent Sen. ph., civilibus officiis se detinere Sen. ph., oculi diversarum aspectu rerum magis detinentur Q., in ea contumelia detenti T., d. maestos sermones materiā laetiori Plin. iun., mentes hominum circa alia Plin. iun., aliquem in admiratione sui Suet., quod … exercitus sui in Graecia detinerentur Iust., ne eodem tempore multis bellis detineretur Iust.
b) occ. α) kaj v svoji oblasti obdržati, pridrž(ev)ati, kratiti: tantum pecuniarum detinent vini apothecae Plin. = toliko denarja je vtaknjenega v vinske kleti, d. curulem (sellam) Plin. iun., quod immensam pecuniam longā senectā detineret T., Iberiae regnum senectā patris detineri T. β) v svoji oblasti držati (imeti): locum Plin., detinentibus terras nivibus Plin. γ) koga za kaj pridržati, na kakem mestu pustiti (puščati): copias secum ad secundos casus Suet., detentus rebus gerendis Suetonius T., minus triennio in ea legatione detentus T. δ) s čim vzdržati = prehraniti: cum se miserandis alimentis … nonum ad diem detinuisset (Drusus) T.; (o neživih subj.) v kakem položaju neprestano držati: elephantorum magnitudo multitudoque animos militum detinebat in timore Auct. b. Afr.

gerber [žɛrbe] verbe transitif vezati v snope, delati snope; skladati, zložiti; populaire obsoditi

une fusée qui gerbe raketa, ki se razprši v snope; technique zložiti (sode) enega vrh drugega v kleti

inondation [inɔ̃dasjɔ̃] féminin poplava, povodenj; visoka voda

inondation de cave poplava v kleti
une inondation de produits étrangers sur les marchés nationaux poplava tujih proizvodov na domačih tržiščih