Franja

juramento moški spol prisega; kletev; prekletstvo

falso juramento kriva prisega
juramento profesional službena (uradna) prisega
prestación de juramento položitev prisege, prisega
bajo juramento pod (s) prisego
echar un juramento zakleti, kletev bruhniti
prestar juramento položiti prisego, (za)priseči
romper el juramento prelomiti prisego

juron [žürɔ̃] masculin kletvica, kletev

klêtva ž
1. prisega: zaklinjati se tvrdom -om
2. kletev, kletvica, prekletstvo: kletva na njega

maldición ženski spol prekletstvo; kletev

¡maldición! prekleto!

malediction [mælidíkšən] samostalnik
preklinjanje, prekletstvo, kletev, kleveta

malédiction [-lediksjɔ̃] féminin kletev, preklinjanje; prekletstvo; figuré nesreča

malédiction! prekleto!
sur malédiction! k vragu z ...!
c'est une malédiction to je kot zakleto
chargé de malédictions preklet
la malédiction pèse sur moi prekletstvo je nad mano

male-dictum -ī, n (ixpt. male in dīcere) sramotilna beseda, sramotilen govor, čast žaleč (sramotilen) izraz, psovka, žalitev, zmerljivka, kletev, kleveta, v pl. tudi = opravljanje, obrekovanje: O., Pr., Q., Sen. ph., Ap., Suet. idr., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., maledicta in aliquem congerere, conicere, conferre, dicere Ci., aliquem probris et maledictis vexare Ci., maledictis figere aliquem Ci., maledictis aliquem increpare, lacerare S.; occ. zakletev, zakletje, v pl. zakletve: Plin.

oath [óuɵ] samostalnik
prisega, zaprisega; kletev

oath of allegiance prisega zvestobe
oath of office službena zaprisega
on oath pod prisego
upon my oath! na to lahko prisežem
to bind by oath zavezati s prisego
in lieu of an oath namesto prisege
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to take (ali make, swear) an oath priseči, zapriseči (on, to)

(prex, precis), v sg. le dat., acc. in abl., f, nav. pl. precēs -cum, f (gl. pōscō)

1. prošnja, zaprositev, zaprosilo: Pl., Ter., V., O., H. idr., prece humili, magnā Ci., preces adhibere Ci., preces infimae L., omnibus precibus orare (petere) C., Ci. na vse (možne, mogoče) načine prositi; occ. priprošnja: prece Pollucis, Castoris Cat.

2. molitev: in prece totus eram O. ves zatopljen v molitev, iustis precibus deorum mentes placari possunt Ci., in cassum mittere preces L. zastonj moliti.

3. occ.
a) želja: damus alternas accipimusque preces O.
b) (pre)kletev, preklinjanje, prekletstvo, zavdanje: O., Lact. idr., iratae preces H., dirae preces T., omnibus precibus detestari C.

reniego moški spol bogokletje; figurativno kletvica, kletev

swear¹ [swɛ́ə] samostalnik
kletev, kletvica, preklinjanje

taco moški spol klin, čep, zatič; veha; peta čevlja; biljardna palica; figurativno prigrizek; domače kletev; zmešnjava, nered

aire de taco predrzno vedenje
soltar un taco izustiti kletev
echar tacos preklinjati, psovati

ùklētva ž kletev

проклі́н -льо́ну ч., klétev -tve ž.

прокля́ття -я с., preklétstvo -a s., klétev -tve ž.

grind out prehodni glagol
pomendrati; z muko izvršiti

grind out an oath zamrmrati kletev

klétvica (-e) f pren. dem. od kletev bestemmia

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.

scream² [skri:m] neprehodni glagol
vpiti, krikniti, (za)kričati; vriskati, vrisniti; vreščati; do solz se smejati, zvijati se od (smeha); (o vetru itd.) zavijati, besneti, hrumeti, tuliti; histerično govoriti ali pisati
prehodni glagol
krikniti (kaj) (večinoma scream out)
zakričati, s krikom (koga) poklicati

to scream an alarm dvigniti, trobiti alarm
to scream o.s. hoarse ohripeti od vpitja (kričanja)
to scream out a curse zakričati kletev, glasno zakleti
to scream with laughter tuliti od smeha
he made us scream with laughter do solz smo se mu smejali (nas je spravil v smeh)
we simply screamed with laughter dobesedno zvijali smo se od smeha