Franja

reef¹ [ri:f] samostalnik
(morski) greben, kleč, čer, ki malo štrli iz vode ali je tik nad površjem
mineralogija žila zlatonosne rude (kremena)

sunken reef podvodna čer, greben

restinga ženski spol kleč, čer, greben

rock¹ [rɔk]

1. samostalnik
skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
množina sadni bonboni
ameriško, pogovorno kamen
ameriško, sleng kovanec

the Rock Gibraltar
rock bottom absolutno najnižji
Rock English gibraltarsko angleško narečje
Rock of Ages figurativno, religija Kristus
on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
as firm as a rock trden kot skala
built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
bed-rock, living rock živa skala
there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem

2. pridevnik
skalnat

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

scōglio m (pl. -gli)

1. kleč

2. knjižno skala

3. pren. čer, ovira

scopulus -ī, m (izpos. σκόπελος)

1. visoko razgledišče, skalni vrh, gorski vrh, krn, skala, skalovje, skalje: scopulum conscendere V., quercus haeret scopulis V., scopulus Mavortis (= Areopagus) O.; pesn. skalina, (velika) skala, velik kamen: CL., PRUD. idr., immanem scopulum medias per misit in undas O., imber agens scopulos VAL. FL., machina muri, quae scopulis procubuit VAL. FL., in haec (sc. moenia) ultro scopuli venere volentes STAT.

2. skala v morju ali ob njem, kleč, čer: LUCAN., SEN. PH., IUV. idr., ad eos scopulos ..., ad quos ... afflictam navem ... videres CI., pars ad scopulos adlisa C., acuto detrudunt navīs scopulo V., imminet aequoribus scopulus O., scopuli errantes (= Symplegades) VAL. FL.; pesn. = predgorje, nos, rt: qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H., terra tribus scopulis procurrit in aequor O.; pren. o brezčutnih, trdih, trdosrčnih, neusmiljenih osebah: surdior scopulis H., immobilior scopulis, natus es e scopulis, scopulos et ferrum gestare in corde O.

3. metaf. skala, kleč = nevarnost, nesreča, zlo: TER., PS.-Q., VAL. MAX. idr., ad scopulum (po nekaterih izdajah ad capulum) ire LUCR. v zlo (nesrečo) iti, poginiti, in hos scopulos incidere vitae CI., nec tuas unquam rationes ad eos scopulos appulisses CI., ipso quoque praeturam, ut e celsiore scopulo caderet, affectante AMM. s tem višje = nevarnejše strmine; konkr. (o osebah) = pogubitelj, pogubnik, uničevalec: FL. idr., geminae voragines scopulique rei publicae CI. (o Pizonu in Gabiniju), Pompeius piratarum scopulus PETR. POËT.

sea stack [sí:stæk] samostalnik
geologija čer, kleč

vigie [viži] féminin, vieilli (nočni) stražar na jamboru, njegovo opazovališče; marine kleč

риф -у ч., čér -í ž., kléč -í ž., grebén -a m.

hrìdina ž velika kleč, skala

corallien, ne [kɔraljɛ̃, ɛn] adjectif koralen

récif masculin corallien koralna čer, kleč

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

îlot [ilo] masculin otočič; blok hiš

aménagement masculin en îlots fermés strnjena zazidava
îlot de circulation prometni otok
îlot insalubre ubožna (mestna) četrt
îlot de résistance gnezdo odpora
îlot rocheux čer, kleč
îlot de verdure (majhna) zelenica

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

skálnat, skalovít rocheux, couvert de rochers

skalnata obala côte rocheuse
skalnata stena paroi rocheuse (ali de rocher)
skalnata čer, kleč écueil moški spol, récif moški spol
Skaln(at)o gorovje les (Montagnes) Rocheuses

skálnat rocoso; de roca; cubierto de rocas; roqueño

Skalnato gorovje Montañas f pl Rocosas
skalnata obala costa f rocosa
skalnata stena pared f de una roca; peña f escarpada
skalnata kleč, čer escollo m
skalnata tla suelo m roqueño

ἐξ-οκέλλω [aor. ἐξώκειλα] 1. trans. gonim, ženem iz česa na kleč. 2. intr. zaidem, vrže me na kleč, razbijem se na skali.

ἕρμα², ατος, τό [Et. prv. pom. vrhnje, lat. verruca (iz versuca), slov. vrh] 1. a) ep. opora, podpora, podpornik, podval νηῶν; b) steber, bramba, zaščita πόληος; c) povzročitelj, vir, ὀδυνάων. 2. sipina, pečina, kleč, čer. 3. grob τυμβόχωστον.

λᾶας, ὁ [Et. iz λᾶϝας, ληας, lēw-es, gen. λᾶος iz λαϝασος, dat. λᾶι iz λαϝασι. – Obl. gen. λᾶος in λάου, dat. λᾶϊ, acc. λᾶαν, gen. pl. λάων, dat. λάεσσι]. ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena.

πέτρα, ἡ, ion. πέτρη 1. skala, pečina, kleč, skalovje, skalna votlina. 2. (velik) kamen.