Franja

arrière² [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju

vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom

popa ženski spol krn ladje

tener el viento en popa imeti srečo
todo va viento en popa vse gre kot namazano
de popa a proa popolnoma

prōra -ae, f (izpos. πρῷρα)

1. prvi ((s)prednji) krn ladje, (ladijski) gobec, premec: Pl., L., Cu., Lucan., Plin. idr., prorae admodum erectae et ista puppes C., prorae tutela (= prōrēta) O., obvertunt pelago proras, terris advertere proram, terrae advertere proras V.; preg.: prora et puppis mihi, ut Graecorum proverbium est, fuit Ci. ep. = prvi in zadnji nagib (vzgib, motiv).

2. sinekdoha ladja: O. idr., quot prius aeratae ad litora steterunt prorae V. — Soobl. prōris, acc. -im, f: obtorque prorim ac suppa tortas copulas Acc. ap. Non.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

acūmen -inis, n (acuere)

1. ost, ostrina, ostri konec: verba sub acumen stili subeant Ci. (gl. subeō), ac. digiti, caudae O., rostri O., Plin., scorpii Ci. poet. želo, nasi, coni Lucr., montis O. krn (fem.), lignum sine acumine O. kopjišče brez osti, auspicium ex acuminibus Ci. (prim. acumina auspicata Arn.) ugodno znamenje, kadar so iz suličnih osti letele iskre; pren.: in acumine pulchritudinis esse Arn. na vrhuncu.

2. pren.
a) ost, ostrina (uma), ostroumje, bistroumje, dovtipnost, razumnost: ingenii N., ingeniorum Ci., Plin., dialecticorum Ci., ubi est acumen tuum? Ci., verbi aut sententiae quoddam acumen Ci. ost, etiam interpretatio nominis habet acumen Ci. dovtip, (Romanus) Graecis admovit acumina chartis H.
b) tenkoumnost, zvita ukana: argutiae et acumen eius Ci., nota meretricis acumina H.
c) želo = bridkost: acuminibus dolorum tortari Arn.
č) rezkost: acumina saporis Plin.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

κάπριος 2 1. ion. ki ima obliko vepra, πρῷραι sprednji krn z obliko vepra. 2. ep. (σῦς) = κάπρος.

πρύμνα, ἡ, ion. -νη, (πρυμνός) zadnji del ladje, krn, krma, πρύμναν ἀναχρούομαι nazaj veslam, se peljem (počasi se umikam, tako, da je prednji del ladje obrnjen proti sovražniku) adv. πρύμνηθεν s krna, na krnu.