Franja

blocage [blɔkaž] masculin

1. blokiranje, zapora; commerce zapora; figuré odrevenelost

2. drobno kamenje itd. za polnjenje notranjosti stene, zidu

blocage des prix et des salaires blokiranje, zamrznjenje cen in plač

blocaille [blɔkaj] féminin kamenje za polnjenje notranjosti zidu

Brandungsgeröll, das, obalno kamenje

bŕcati -am
1. udarati nogom: besno brcati v vrata; ta konj rad brca
2. šorati, šutirati, šutati: brcati žogo
šorati loptu
3. brcati kamenje s poti nogom uklanjati kamenje s puta

cailloutis [-ti] masculin stolčeno kamenje, gramoz; z gramozom posuta tla; prod(ovina)

dȉnas-kàmēnje s dinas kamenje

dževáhir m (t. dževahir, ar. , perz.) dial. drago kamenje

frontātī -ōrum, m., (sc. lapides) (frōns2) vezno kamenje med opornima zidovoma: Vitr., Plin.

greystone [gréistoun] samostalnik
mineralogija vulkansko kamenje

gróblja ž
1. gomila, hrpa kamenja: s plevelom porasla groblja
2. ruševina: stolp je samo še groblja
3. morena, kamenje koje nagomilavaji ledenjaci, glečeri

grúh m gruh, smrvljeno kamenje: -om nasuta cesta

laccolith [lǽkəliɵ] samostalnik
lakolit, globinsko kamenje

lapidary [lǽpidəri]

1. pridevnik
kamén, vklesan; klen, jedrnat, lapidaren

2. samostalnik
rezbar dragega kamenja, kamnorez, strokovnjak za drago kamenje; knjiga o dragem kamenju

lapidō -āre -āvī -ātum (lapis)

I. trans. (poklas.)

1. kamenje lučati (metati) na koga, obmetavati koga s kamenjem, kamenjáti, kamnáti koga: aliquem Auct. b. Hisp., Petr., Fl., Aug., Vulg., lapidata sunt templa Suet.; metaf.: notantes impotentiam eius hac dicacitate lapidatam Macr. da je „(pre)bičana.“

2. s kamenjem pokriti: lapidabit mortuum Petr. —

II. impers. lapidat -āvīt -atum est kamenje dežuje, kamenje pada (z neba): Reate imbri lapidavit L., Veis de caelo lapidaverat L., de caelo lapidatum est. L.

lithophagous [liɵɔ́fəgəs] pridevnik
zoologija ki jé kamenje

louver [luve] verbe transitif dvigati kamenje z dvigalnimi kleščami

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

moréna ž (fr. moraine) morena, naplavljeno kamenje

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

pluton [plú:tɔn] samostalnik
geologija vulkansko globočinsko kamenje