Franja

Südhang, der, južno pobočje

südlich južen, južni; Adverb južno; südlich von južno od; südliche Länder južne dežele; Südliches Eismeer Antarktični ocean; Südliches Kreuz Južni križ

Südrand, der, južni rob, južno obrobje

Südsee, die, Južno morje, južnopacifiška otočja

thaw [ɵɔ:]

1. samostalnik
odjuga, južno vreme; tajanje, kopnenje, topljenje
figurativno odtajanje (osebe)

silver thaw poledica
a thaw has set in nastopila je odjuga, postalo je južno

2. neprehodni glagol
topiti se, tajati se, kopneti, (od)južiti se
figurativno odtajati se, ogreti se, stopiti iz svoje rezerviranosti

it is thawing sneg kopni, odjuga je
the ice thaws led se taja
prehodni glagol
(raz)topiti
figurativno (tudi thaw out) odtajati (koga)

transpontine [trænspɔ́ntain] pridevnik
ležeč na drugi strani mosta; (v Londonu) ležeč južno od Temze
gledališče melodramatičen, ginljiv; plažen, kičast

ultramontane [ʌltrəmɔ́ntein]

1. samostalnik
oseba, ki biva onstran (južno od) Alp
politika, religija klerikalec, ultramontanec, papist, papeževec
zgodovina prebivalec severno do Alp

2. pridevnik
prekgorski, živeč južno od Alp, italijanski
politika, religija slepo sledeč katoliški Cerkvi in njeni politiki; strogo papeški, klerikalen; ultramontan(ski)
zgodovina živeč, ležeč severno od Alp

agrume m

1. star. trpek, oster okus (tudi pren.)

2.
agrumi pl. agrumi, (kiselkasto) južno sadje

Alīsō (Alisō?) -ōnis, m Alizon, trdnjavica ob reki Lipi, južno od Tevtoburškega gozda, sezidal jo je Druz: Vell., T.

aloe vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé veraSok aloe vere hladi in pomirja od sonca razdraženo kožo. ▸ Az aloe vera leve hűsíti és nyugtatja a naptól irritált bőrt.
Aloe vero lahko posadite v lonec in ga postavite na južno okensko polico. ▸ Az aloe verát ültetheti cserépbe, és déli irányba néző ablakpárkányra helyezze.

2. neformalno (gel) ▸ aloe vera, aloé veraPo sončenju bo izdelek, ki vsebuje aloe vero, pomiril in ohladil razdraženo kožo. ▸ Napozás után az aloe verát tartalmazó termék megnyugtatja és hűsíti az irritált bőrt.
Najbolje se obnesejo kreme z aloe vero ali izvlečkom kamilic. ▸ Az aloe verát vagy kamilla kivonatot tartalmazó krémek használnak leginkább.
Aloe vera ter druge blagodejne sestavine kožo pomirjajo, mehčajo, vlažijo in ščitijo. ▸ Az aloe vera és más jótékony összetevők nyugtatják, puhává teszik, hidratálják és védik a bőrt.

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

Ancalitēs -um, m Ankaliti, britansko ljudstvo južno od Temze v današnji oxfordski grofiji: C.

antarctique [ɑ̃tarktik] adjectif ležeč ob južnem tečaju, antarktičen

l'Antarctique masculin Antarktika
l'océan Antarctique Južno polarno morje
pôle masculin antarctique južni tečaj

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

Arcānum -ī, n Arkan, vaško posestvo Kvinta Cicerona južno od Arpina, poimenovano po volskovskem mestu Arcae: Ci. ep.

Ardea -ae, f Ardeja, rutulsko mesto v Laciju južno od Rima: Varr., L., V., O. idr. Od tod adj. Ardeās -ātis (star. Ardeātis -is, npr. populus Ca. ap. Prisc.) ardejski: ager Ci., templum Plin.; pl. subst. Ardeātēs -ium, m Ardejci, preb. Ardeje: L., od tod adj. Ardeātīnus 3 ardejski: foedus L., ager Col.

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

Arsaniās -ae, m Arzanija,

1. Evfratov rokav južno od Arzamozate: Plin.

2. reka v Armeniji, ki se izliva v Evfrat: Plin., T.

Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.