Franja

intensidad ženski spol moč, jakost, sila; poudarek

intension [inténšən] samostalnik
poostritev, okrepitev; jakost; napor volje, duševni napor

intensità f

1. intenzivnost; napetost; moč, silnost:
l'intensità del freddo hud mraz
intensità dei colori barvna intenzivnost; svetlost, globina barv

2. fiz. jakost:
intensità di campo elettrico, magnetico jakost električnega, magnetnega polja
intensità luminosa svetlobna jakost

3. glasba jakost:
intensità di suono jakost zvoka

Intensität, die, intenziteta, intenzivnost; jakost, silovitost; von hoher Intensität močan, silovit

intensitáte -ăţi f

1. moč, silnost, intenzivnost

2. jakost

intensité [ɛ̃tɑ̃site] féminin jakost, moč, silnost, intenzivnost

intensité du froid hud mraz
la tempête diminue d'intensité nevihta ponehava, popušča
courant masculin de haute intensité električni tok visoke napetosti
intensité d'éclairement jakost razsvetljave
intensité de force stopnja jakosti
intensité lumineuse svetlobna jakost
intensité de réception (radio) jakost zvočne sprejemljivosti
intensité sonore jakost zvoka
intensité du trafic gostota prometa
intensité du trafic sur une ligne obremenitev neke proge
intensité du vent jakost vetra
la crise a atteint son maximum d'intensité kriza je dosegla svoj višek

intensity [inténsiti] samostalnik
napetost, jakost, globina, intenzivnost
fizika intenziteta

jakòta ž jakost, moč: nestalo je -e svijesti narodne, preotelo je maha tuđinstvo

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

môčnost ž snažnost, moćnost, jakost

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

sanguis -inis, m

1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.

2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.

3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.

4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.

Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127).

soundness [sáundnis] samostalnik
zdravje, zdravo stanje; jedrost; trdnost, globokost (spanja); čvrstost, jakost; nepoškodovanost, pravilnost
trgovina solidnost, solventnost; točnost, temeljitost, osnovanost; prekontroliranost

soundness of judgment zdrava presoja, pametno presojanje, razsodnost

Stärke¹, die, (-, ohne Plural) moč, sila; von Mauern, Rohren, Holz usw.: debelina; einer Partei, zahlenmäßig: številčnost; Physik, Elektrizität jakost; (Festigkeit) trdnost; Medizin jakost, intenzivnost; von ... Stärke debel ...; an Stärke zunehmen krepiti se

steníja ž (gr. sthénia) stenija, snaga, krepost, jakost

stoutness [stáutnis] samostalnik
debelost, rejenost, korpulentnost; hrabrost, srčnost, možatost; vztrajnost, trajnost; zakrknjenost; moč, krepkost, čvrstost, jakost
zastarelo ošabnost, trma, kljubovalnost

strength [strenɵ] samostalnik
moč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost
vojska številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebina

at full strength polnoštevilno, vsi
below strength, under strength vojska pod običajnim številčnim stanjem
in great strength v velikem številu
on the strength vojska na seznamu
(up)on the strength of na temelju, na osnovi česa
strength of body telesna moč
the strength of a horse figurativno konjska (silna) moč
strength of purpose moč volje, odločnost, vztrajnost
feat of strength dejanje, ki ga more napraviti le velika moč
it is beyond my strength to gre preko mojih moči
to measure one's strength with meriti svojo moč z
his relatives were there in full strength njegovi sorodniki so bili tam v polnem številu (vsi)

tăríe -i f

1. moč, jakost, čvrstost

2. koncentracija alkohola

vehementia -ae, f (vehemēns)

1. silnost, moč, ostrost, jakost: Corn. idr., odoris, saporis, vini Plin., venarum Plin. bitja žil, linteorum strigiliumque Plin. močna = pogosta raba.

2. silovitost, burnost, strastnost, strast, vnema, gorečnost, razvnetost, ognjevitost, veheménca: Pollio Asinius fuit acris vehementiae Plin., Gracchi Gell.