Franja

appuntato¹ agg.

1. koničast, zašiljen, ošiljen

2. pren. knjižno oster

3. pren. prisiljen, izumetničen

arcadico agg. (m pl. -ci)

1. arkadijski

2. pren. izumetničen, medel, bukoličen

artefatto agg. izumetničen, narejen, nenaraven

artificial [a:tifíšəl] pridevnik (artificially prislov)
umeten, izumetničen; zlagan, hinavski, neodkrit

artificial numbers logaritmi
artificial person pravna oseba, zadruga
artificial limb proteza
artificial smile izumetničen nasmeh
artificial tears hlinjen jok
artificial teeth zobna proteza

artificiál -ă (-i, -e) adj.

1. umeten

2. nenaraven

3. izumetničen

artificiale agg.

1. umeten:
respirazione artificiale umetno dihanje
seta artificiale umetna svila
fuochi artificiali ognjemet

2. pren. izumetničen, narejen, hlinjen:
allegria artificiale hlinjena veselost

artificiel, le [-sjɛl] adjectif umeten; izumetničen, nenaraven, prisiljen

lac masculin artificiel umetno jezero
fleurs féminin pluriel artificielles umetne cvetlice
lumière féminin artificielle umetna svetloba
enthousiasme masculin artificiel prisiljeno navdušenje

artificioso agg. izumetničen, nenaraven, narejen

artificioso izumetničen, umeten; zvijačen

arzigogolato agg. zapleten, umetelen; nenaraven, izumetničen:
frasi arzigogolate zapleteni stavki

ausgekünstelt rafiniran, prefinjen, izumetničen

bellino agg.

1. pomanjš. od ➞ bello ličen, ljubek

2. prisiljen, izumetničen, afektiran:
fare il bello bellino hliniti se, dobrikati se

caricato agg. pretiran, izumetničen, narejen:
recitazione caricata gled. izumetničena igra

cherché, e [šɛrše] adjectif iskan; izumetničen

circumtōnsus 3 (circum in tondēre) na okroglo ostrižen, obrezan: Varr. ap. Non., Petr., Suet.; pren. izumetničen, pretiran: oratio Sen. ph.

contorqueō -ēre -torsī -tortum

1. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: toga contorta Corn. okrog roke ovita, crinis contortus Sen. tr. zavit, skodran, pingui contorquet nubila fumo Sil., arbor magna ex parte contorta Plin., cornua rugarum ambitu contorta Plin. zgrbančeni, contortus vel conductus vultus Cels. skremžen ali namrgoden obraz.

2. zasuka(va)ti, (za)vrteti, preokreniti (preokretati), (za)obrniti ([za]obračati): membra c. Ci. iztezati, ut quosdam … amnes … in alium cursum contortos et deflexos videmus Ci., brumali flectens contorquet tempore currum Ci. (Arat.), c. navem quolibet Lucr., contorsit laevas proram Palinurus ad undas V., insano contorquens vertice silvas … Eridanus V. s seboj vlekoč, c. frementes aquas subitis verticibus Lucan.; pren.: tum ad remissionem animi … est contorquendus (auditor) Ci. preokreniti, quae verba contorquet? Ci. zasukava in zavija, deinde contorquent et ita concludunt Ci. preokrenejo na stran = zasučejo zadevo nekako po sili, longas periodos uno spiritu c. Plin. iun. sukati, viti.

3. occ. mahati s čim, zamahniti kaj ali s čim, zadeg(ov)ati, (za)lučati kaj: brachium Corn., lenta lacertis spicula contorquent V., hastam in latus … contorsit V., qui … aërias telum contorsit in auras V., contorta falarica venit V. v zamahu zasukana strela, hasta viribus contorta, cuspis Echionio … contorta lacerto O., hasta speciosissime contorta Q., telum … contorsit in eum Cu. — Od tod adj. pt. pf. contortus 3, adv. -ē, le pren.

1. zamotan, zavozlan: contortae res et saepe difficiles Ci.; (o mislih in govoru) zavit, zasukan, presukan, prisiljen, izumetničen, sprevržen: contorta et aculeata quaedam σοφίσματα Ci., verba Fr., ne quid contorte dicatur Ci., contortius concludi Ci. prezavito izražati se, contortius eloqui Aus.

2. vznesen, krepak, izrazit: oratio Ci., vis orationis Q.; kot subst. contorta -ōrum, n: Q.

Opomba: Nenavaden sup. contorsum: Prisc.

contōrto agg.

1. zvit, zavit

2. kompliciran, nenaraven; zamotan; izumetničen:
stile contorto skrotovičen slog

convenu, e [kɔ̃vnü] adjectif dogovorjen, domenjen; péjoratif konvencionalen, banalen, izumetničen

chose féminin convenue, prix masculin convenu dogovorjena, določena stvar, cena

crīspulus 3 (demin. crīspus) lepo (lično) skodran, kodrav, kodrast, kot subst. masc. kodravec, kodrè: Sen. ph., Mart., Arn.; pren. izumetničen: Fr. (o govoru).

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).