Franja

inquire [inkwáiə]

1. prehodni glagol
poizvedovati, preiskovati (into)
vprašati, povpraševati

2. neprehodni glagol
poizvedovati (of s.o. pri kom)
raziskovati, izpraševati, pozanimati se (after, for za, about, concerning o)

much inquired after (ali for) po čemer se zelo povprašuje
inquire within povprašajte v hiši
to inquire into raziskovati, (temeljito) sprašati, izpraševati

interogá -ghéz vt.

1. izpraševati

2. zasliševati, zaslišati

interpelar interpelirati; izpraševati; svariti; za pomoč prositi

interrogare v. tr. (pres. intērrogo)

1. vprašati

2. izpraševati (tudi pren.):
interrogare la coscienza izprašati vest

interroger [-rɔže] verbe transitif vprašati; izpraševati (en, sur o), intervjuvati; juridique zasliš(ev)ati; pazljivo opazovati, študirati; familier za svet vprašati

interroger sa conscience vest si izprašati
interroger un inculpé zasliševati obtoženca
interroger un agent de police sur la direction à prendre vprašati policaja za pot
interroger sa mémoire skušati se spomniti
interroger le passé pour comprendre le présent za razumevanje sedanjosti iskati informacije, podatke v preteklosti
s'interroger spraševati se, stavljati si vprašanja, biti v negotovosti (sur glede)

ispitívati ispìtujēm
1. izpraševati: nemoj toliko ispitivati, dosaduješ mi; ispitivati kao član ispitne komisije; ispitivati za koga
2. zasliševati: sudija ispituje okrivljenoga, svjedoke
3. preizkušati: ona je razvukla platno po stolu i počela ga ispitivati
4. raziskovati: slučaj treba ispitivati i u podrobnostima; lingvistika ispituje jezičke pojave

ispitkívati ispìtkujēm ekspr. izpraševati: dijete, dete ispitkuje koješta što bi htjelo znati, htelo znati

per-rogō -āre -āvī -ātum (per in rogāre)

1. vpraš(ev)ati, spraševati, izpraševati, povpraš(ev)ati po čem: sententias, sententiam L., T., Sen. ph., magistri perrogant, quid factum a lucis ortu ad illud diei bonum fecerint Ap.; abs.: parum est, censentes audias, nisi et perroges Plin. iun.

2. meton. s povpraševanjem dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, veljavo doseči (dosegati) za kaj, potrditi (potrjevati) kaj: legem Val. Max.

preslišávati -slìšāvām
I. izpraševati, zasliševati
II. preslišavati se preizkušati svoje znanje

prüfen preskušati, preskusiti (sich se); auf etwas hin: preveriti, preverjati (kaj); einen Antrag, Vorschlag: obravnavati, tehtati; (durchsehen) pregledati, pregledovati, kontrolirati; bei Prüfungen, in der Schule: izpraševati, izprašati (in iz); finanziell: narediti revizijo; Technik kontrolirati, preskusiti, preskuševati, testirati; geprüft Dolmetscher usw.: izprašan

question² [kwésčən] prehodni glagol & neprehodni glagol
vprašati, spraševati
pravno izpraševati, zasliševati; dvomiti, podvomiti, vpraševati se

it cannot be questioned but (that) ni dvoma, da

questionner [kɛstjɔne] verbe transitif izpraševati, komu vprašanja staviti

questionner un candidat izpraševati kandidate; vieilli mučiti

search² [sə:č] prehodni glagol
iskati; preiskovati, preiskati, vizitirati, pregledati, napraviti preiskavo (česa); sondirati (rano)
figurativno preizkušati, dati na preizkušnjo
vojska zasipati z artilerijskimi izstrelki vsa zaklonišča in rove
figurativno prežeti, prodreti v (o vetru, vlagi)

searched for weapons preiskan (vizitiran) za event. orožje
search me! ameriško, pogovorno, figurativno ne vem, nimam pojma!
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)
izpraševati, pozvedeti, povprašati, informirati se (into o, gledé)

slišávati slìšāvām izpraševati, preverjati znanje

випи́тувати -тую недок., izpraševáti -újem nedov., poizvedováti -újem nedov.

выпытывать, выпытать poizvedovati (z izpraševanjem), izpraševati, poizvedovati

допи́тувати -тую недок., izpraševáti -újem nedov.

допрашивать, допросить izpraševati, zasliševati, zasliš(ev)ati;

ēlectō¹ -āre (frequ. glag. ēlicere) izvabljajoč izpraševati: Pl.

inquisitionner [-sjɔne] adjectif strogo izpraševati, natančno preiskovati