Franja

exsūgō (exūgō) -ere -sūxī -sūctum izsesa(va)ti, izpiti: alicui sanguinem Pl., humorem Varr., liquorem Vitr., sudorem Col., venena Plin., venenum ac virus Suet.; occ. z obj. predmeta, iz katerega se kaj izsesa: exsugare segetem Ca., vitem Col., vulnus Cels. — Adj. pt. pf. exsūctus 3 izsesan, izpit, izmozgan: Gell., corpus Sen. ph., ostrea vacuis exsucta medullis Iuv., ut restibiles segetes essent exsuctiores Varr.; pren.: ad usque ipsas medullas exsuctus (namreč zaradi sodnih stroškov) Amm. — Star. soobl. exsūgeō -ēre, od koder imp.: exugeto Ca., fut. act.: exsugebo Pl.

flûter [-te] verbe intransitif igrati na flavto, žvižgati (kos); populaire izpiti, piti

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

inter-bibō -ere odpiti, izpiti: quae mihi interbibere fontem potest Pl., i. mare Naev. fr.

ìspiti ȉspijēm
1. izpiti: ispiti do posljednje kapi; ispiti čašicu rakije; ispiti čašu do dna, u nečije zdravlje
2. izčrpati: ispijeni obrazi
3. ispiti kome samrtnu pognati koga v smrt, povzročiti komu smrt: on je tvome sinu ispio
4. vrane su mu ispile mozak brez pameti je

isúšiti ìsūšīm
I.
1. izsušiti: isušiti zemljište, močvaru, rit; jezero je isušeno
2. posušiti: isušiti mokre haljine, zečje kožice
3. izpiti: isušiti čašu do dna
II. isušiti se
1. izsušiti se
2. posušiti se: tek se onda zna šta voda vrijedi kad se bunar isuši
3. posušiti se, shujšati: isušio se kao pastrmka otkako se oženio

per-pōtō -āre -āvī -ātum (per in pōtāre)

1. popivati: totos dies Ci., perpotavit ad vesperum Ci., tempestiva convivia et perpotandi pervigilandique insana dulcedo ludique et greges pelicum Cu., perpotare in balneis Q.

2. izpiti: amarum absinthi laticem Lucr.

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

trāns-bibō -ere (trāns in bibere) popiti, izpiti: Cael.

trinken (trank, getrunken) piti, zu Ende: popiti, (leertrinekn) izpiti; figurativ piti, vpijati; leer trinken izprazniti; trinken geben dati piti (komu), napojiti (koga); sich trinken lassen biti piten; sich arm trinken vse zapiti; sich krank trinken zboleti od pijače; sich zu Tode trinken umreti od pijače; Brüderschaft trinken piti bratovščino; trinken auf jemanden/etwas piti na (koga/kaj), piti na čigavo zdravje

vider [vide] verbe transitif izprazniti; izčrpati; izpiti; izvotliti

vider un appartement izprazniti stanovanje
vider les lieux oditi
vider son sac (figuré) povedati vse, kar imamo na srcu
vider sa tasse d'un trait izpiti skodelico na dušek
vider un poisson iztrebiti, očistiti ribo
vider une querelle, un différend poravnati prepir, spor enkrat za vselej
vider quelqu'un (familier) utruditi, izčrpati koga; koga pred vrata postaviti, ven vreči
vider quelqu'un d'une réunion izgnati koga s sestanka, zborovanja
se vider prazniti se
se vider de tout sens izgubiti vsak smisel

ви́пити -п’ю док., izpíti -píjem dov., popíti -píjem dov., spíti spíjem dov.

выдувать, выдуть izpih(ov)ati, pihati (steklo); ohladiti; (lj.) izpiti;
в. огонь razpih(ov)ati ogenj

выкушать izpiti, popiti

испивать, испить izpiti, popiti

надпи́ти надіп’ю́ док., odpíti -píjem dov., izpíti -píjem dov.

опрокидывать, опрокинуть prevračati, prevrniti; povezniti; izpiti; (pren.) zametovati, zavreči;
о. всё вверх дном vse na glavo postaviti;
о. неприятеля razbiti sovražnika, pognati v beg sovražnika;

распивать, распить prazniti kozarce, (po)piti, izpiti