Franja

kopn|o [ô] srednji spol (-ega …) das Land, geografija das Festland; (kopnina) die Landmasse
ozek pas kopnega der Landstreifen
potegniti na kopno an Land ziehen, anlanden
geografija nastajanje kopnega die Auflandung
daleč od kopnega landfern
proti kopnemu landwärts, auflandig
v bližini kopnega in Landnähe
po kopnem auf dem Landweg
potovanje po kopnem die Landreise
pomorstvo izhod na kopno der Landurlaub, der Landgang

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

móžen (-žna -o) adj. (mogoč) possibile, eventuale, virtuale:
on je možen zmagovalec è lui il virtuale vincitore
publ. možen izhod, možen razvoj dogodkov scenario
možna razlika tolleranza

podat|ek moški spol (-ka …) die Angabe (o poreklu Herkunftsangabe, o merah Maßangabe, o temperaturi Temperaturangabe)
podatki množina Angaben, Daten
(čutni Sinnesdaten, izmerjeni [Meßdaten] Messdaten, knjigovodski Buchhaltungsdaten, okvirni Eckdaten, orientacijski Orientierungsdaten)
osebni podatki množina Generalien, Personalien, Personalangaben množina
številčni podatki množina das Zahlenmaterial
značilni podatki množina Kenndaten množina
… podatkov Daten-
(vnos die Dateneingabe, elektronska obdelava elektronische Datenverarbeitung /EDV/, izhod der Datenausgang, banka die Datenbank, tajnost das Datengeheimnis, varstvo das Datenschutz, vnašanje die Dateneingabe, zajemanje die Datenerfassung)
naprava za obdelavo podatkov die Datenverarbeitungsanlage
naprava za prikaz podatkov das Datensichtgerät
nosilec podatkov der Datenträger
niz podatkov die Datei
matični niz podatkov die Hauptdatei
prenos podatkov die Datenübertragung
center za analizo podatkov die Auswertestelle

pomóžen auxiliaire, accessoire, de secours; adjoint, assistant, subsidiaire

pomožna blagajna caisse ženski spol de secours
pomožne čete troupes ženski spol množine auxiliaires
pomožna črta ligne ženski spol supplémentaire (ali geometrija subsidiaire)
pomožni delavec manœuvre moški spol
pomožni fond, sklad fonds moški spol de secours
pomožni glagol (verbe moški spol) auxiliaire moški spol
pomožni izhod sortie ženski spol de secours
pomožna moč aide moški spol, ženski spol, auxiliaire moški spol, ženski spol
pomožni nameščenec employé moški spol auxiliaire
pomožni natakar extra moški spol
pomožno osebje personnel moški spol auxiliaire (ali intérimaire)
pomožni pilot aide-pilote moški spol
pomožno rebro membrure ženski spol auxiliaire
pomožno sredstvo moyen moški spol, ressource ženski spol, expédient moški spol
pomožni škof (religija) coadjuteur moški spol d'un évêque
pomožna šola classes ženski spol množine (ali école ženski spol) de perfectionnement
pomožni učitelj instituteur moški spol adjoint, suppléant moški spol
pomožna veda science ženski spol accessoire
pomožni viri ressources ženski spol množine

prepàd (-áda) m

1. precipizio, baratro, burrone, orrido, forra; (zelo strmo spuščajoča se strmina) dirupo

2. pren. divario; gap:
tehnološki prepad divario tecnologico

3. pren. (velika mera hudega) baratro, abisso, voragine, precipizio:
pehati koga v prepad obupa spingere uno verso il baratro della disperazione
najti izhod iz prepada sovraštva trovare una via d'uscita dall'abisso dell'odio
med njima je nepremostljiv prepad fra loro si apre un abisso insuperabile
biti na robu prepada essere sull'orlo del precipizio

računálnik (-a) m inform. computer, calcolatore elettronico:
računalnik hrani, obdela podatke il computer immagazzina, elabora i dati
digitalni računalnik calcolatore numerico, digitale
hišni računalnik home computer
osebni računalnik personal computer
procesni računalnik computer di processo, processore
izhod, vhod računalnika uscita, ingresso del calcolatore

sil|a⁴ ženski spol (-e …)

1. (nuja) die Not, die Notlage
če je sila wenn Not am Mann ist
figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
po sili notgedrungen
po sili zakona kraft des Gesetzes
po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
… v sili Not-
(agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

2.
pravo skrajna sila der Notstand
domnevna skrajna sila Putativnotstand

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

última²

última ratio (zadnji pomoček, izhod) ultima ratio

zadnj|i² (-a, -o) (zadaj) Hinter-, Rück- (izhod der Hinterausgang, možgani množina das Hinterhirn, opornik der Hinterfuß, nosilec letalstvo der Hinterholm, prostor der Hinterraum, sedež der Hintersitz, Rücksitz, vhod der Hintereingang, čeljust der Hinterkiefer, prema tehnika die Hinterachse, soba das Hinterzimmer, kolo das Hinterrad, krilo der Hinterflügel, stopnice die Hintertreppe)

zasílen provisional, temporary; jury; emergency(-)

zasílni izhod emergency door (ali exit)
zasílno jadro jury sail
zasílni jambor jury mast
zasílno krmilo jury rudder
zasílni most provisional (ali temporary) bridge
zasílna postelja makeshift bed
zasílni pristanek (letala) forced landing
zasílno zaklonišče emergency shelter
zasílna zavora (v vlaku) communication cord
zasílna odeja emergency blanket

zasílen de nécessité, de fortune, de secours, provisoire

zasilen izhod sortie ženski spol de secours
zasilna obveza bandage moški spol de fortune
zasilno stanovanje logement moški spol provisoire
zasilna zavora frein moški spol de secours, (na vlaku) signal moški spol d'alarme

zasílen (-lna -o) adj.

1. di ripiego; di fortuna; di sicurezza, di emergenza, forzato:
zasilen pristanek letala atterraggio forzato, di fortuna
zasilna rešitev soluzione di ripiego
zasilna lestev scala d'emergenza

2. provvisorio:
zasilno ležišče giaciglio provvisorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. zasilna montaža (jeklene konstrukcije) imbastitura
navt. zasilna plovka spera
žel. zasilna zavora freno d'emergenza
pren. zasilni izhod ripiego, soluzione di ripiego

zasílen de emergencia; provisional

zasilna antena antena f para caso de emergencia
zasilni izhod salida f de emergencia
zasilno sidro ancla f de socorro, fig áncora f de salvación
zasilno stanovanje vivienda f provisional, (baraka) barraca f
zasilna zavora freno m de alarme

zasílen -lna -o prid.
1. provizoriu
2. de urgenţă
□ zasilni izhod ieşire de urgenţă