-
gràničev -a -o hrastov
-
gr̀mov -a -o hrastov
-
īliceus 3 (īlex) iz zimzelenega cera, hrastov: trabes Stat.
-
īlīgneus 3 (īlex) iz zimzelenega cera, hrastov: Ca., Col.
-
lecceto m hrastov, gradnov gozd
-
leccia f (pl. -ce) hrastov, gradnov želod
-
oaken [óukən] pridevnik
hrastov
oaken mast žir
-
querceus 3 (quercus) hrastov, dobov: robur Col., axes Vitr., corona T., Aur., Serv. hrastov = iz hrastovega listja.
-
quercine [kwə́:sin, -sain] pridevnik
botanika hrastov; kakor hrast
-
quercino
A) agg. hrastov
B) m zool. vrtni polh (Eliomys quercinus)
-
quercīnus 3 (quercus) hrastov, dobov: hoc vocabulum est coronarum, quas gemmis et foliis ex auro, quercinis ab Iove, insignes ad deducendas tensas cum palmatis togis sumunt Tert.
-
querneus 3 (nam. *querc-neus iz quercus) hrastov, dobov: frons, materies Ca., frons, folia, frutex Col., Gell., frondes Pr., corona Suet. iz hrastovega listja, axes Amm. — Soobl. quernus 3 (nam. *querc-nus iz quercus): corona O. iz hrastovega listja, stipes O., vimen V., O., Stat., glans V., Tib., Col., Plin. želod, folium Plin.
-
rōboreus 3 (rōbur) hrastov, narejen (izdelan) iz hrastovine (hrastovega lesa): pons O., axis, materies Col., ligna Plin., surdes Val. Max., tabulae Gell.
-
rōburneus 3 (rōbur) hrastov: fruges Col. želod.
-
rōbustus 3, adv. -ē (rōbur)
1. hrastov, izdelan iz trdega lesa, môčen (močán), robústen: Pl., Ca., Plin., materia Varr., repagula O., fores H., robusti stipites L.
2. metaf. duševno in telesno (zelo) trd(en), môčen (močán), krêpek (krepák), čil, čvrst, robústen, mogočen, silen: Iust., Col., Aug., Cass., Cels. idr., vires Lucr., corpus Suet., pollex O., satellites Ci., si esses usu aut aetate robustior Ci., iam robustus Ci. že doras(t)el, robustus fossor V., animus Ci., frequentia (sc. hominum) Ci., malum fit robustius Ci., cornua Plin.; subst. pl. n: (sc. pestilentia) imbecilla robustaque invadit Sen. ph. slabotna in krepka telesa.
-
дубо́вий прикм., hrástov prid.
-
carrascal moški spol gozd hrastov črepinjakov
-
chênaie [šɛnɛ] féminin hrastov gozd, hrastje
-
čȅtnjāk m zool. hrastov sprevodni prelec, Cnethocampa processionea
-
Dōdōna -ae, f (Δωδώνη) Dodona, epirsko mesto s prastarim Zevsovim preročiščem v svetem hrastovem gaju: Ci., V., O. idr.; met.
a) dodonski sveti hrastov gaj: victum Dodona negaret V.
b) dodonsko svečeništvo: Dodonam adortus est N. — Od tod
I. adj.
1. Dōdōnaeus 3 (Δωδωναῖος) dodonski: oraculum, Iuppiter Ci., quercus de semine Dodonaeo O.; occ. (pesn.) epirski: lebetes V., agmina Ci.
2. Dōdōnius 3, pesn. soobl. = Dōdōnaeus 3: quercus Cl.
3. Dōdōnis -idis, acc. -ida, f (Δωδωνίς) dodonska: terra O., Dodoni (voc.) Thyone O., quercus Val. Fl., Nymphae Hyg. Hijade kot Jupitrove vzgojiteljice.
— II. subst. Dōdōnigena -ae, m (Dōdōna in genere = gignere) Dodonec, preb. Dodone; pesn. apel. = ob želodu živeči: populi Sid.