Franja

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

paean [pí:ən] samostalnik
hvalnica, himna

tròpār -ára m (gr. troparion) tropar, himna, pesem na čast svetniku na njegov god: prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšen je tropar, vsakomur po zaslugah

tune¹ [tju:n] samostalnik
napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
figurativno razpoloženje (for za)
fonetika intonacija

in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
in tune with v skladnosti z
not in tune nerazpoložen
out of tune neuglašen; slabe volje
to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
folk tune narodna pesem
to be in tune with harmonirati z
to call the tune dajati ton
to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
give us a tune! zapojte nam kaj!
I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
to play out of tune glasba napačno igrati
to put in tune uglasbiti

гимн m himna

гімн -у ч., hímna -e ž.

cȁrēvka ž
1. zastar. avstrijska cesarska himna
2. bot. gl. carevak, carevica

Deutschlandlied, das, nemška himna

epinicio moški spol slavilna pesem, zmagoslavna himna

gloria [glɔrja] masculin, religion glorija, angelska himna; familier kava z žganjem ali rumom

internacionála ž (lat.)
1. internacionala: Prva internacionala osnovana 1864 u Londonu; Druga internacionala osnovana 1889 u Parizu; Treća internacionala ili Komunistička internacionala ili Kominterna osnovana 1919 u Moskvi
2. internacionala, mednarodna himna proletariata: pjevali su -u
3. crna internacionala iron. klerikalizem

Landeshymne, die, deželna himna; državna himna

Nationalhymne, die, državna himna

Staatshymne, die, državna himna

triadico

A) agg. (m pl. -ci) triaden

B) m relig. triadna himna, hvalnica

Yankee-Doodle [jǽŋkidú:dl] samostalnik
ameriška pesem in meledija, ki je postala zelo priljubljena med vojno za neodvisnost; neuradna himna ZDA
ameriško, šaljivo Jenki, severni Amerikanec

brabançon, ne [brabɑ̃sɔ̃, ɔn] adjectif brabantski

la Brabançonne belgijska narodna himna

chant [šɑ̃] masculin petje; pesem, spev; melodija; žvrgolenje (ptic)

chant choral zborno petje
chant du cygne labodji spev, figuré zadnje in najlepše delo kakega umetnika
chant funèbre žalna pesem
chant national narodna, državna himna
chant nuptial poročna pesem
chant à une seule voix, à plusieurs voix enoglasno, večglasno petje
exercices masculin pluriel de chant pevske vaje
leçon féminin de chant pevska učna ura; pevski pouk
professeur masculin de chant profesor, učitelj petja
au chant du coq ob prvem petelinjem petju
apprendre le chant au Conservatoire študirati petje na konservatoriju
suivre des cours de chant hoditi k pevskim vajam

deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl