Franja

Zadetki iskanja

  • crisol moški spol talilni lonec, topilnik; preskusni kamen

    pasar por crisol u/c nekaj hudi preskušnji podvreči, preskusiti
  • čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
    |
    prejšnje čase in früheren Zeiten
    prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
    stari časi die Vorzeit
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    kot v starih časih wie in alten Tagen
    na svete čase alle Jubeljahre
    že vse večne čase seit ewigen Zeiten
    za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
    zadnje čase neuerdings
    od davnih časov seit undenklicher Zeit
    |
    časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
    drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten
  • dàsi konj. knjiž. (čeprav)

    1. sebbene, benché; anche se

    2. (za omejevanje) per quanto:
    to so hudi, dasi zasluženi očitki sono appunti gravi per quanto meritati
  • dilemma [dilémə] samostalnik
    zadrega, precep, dilema

    on the horns of dilemma v precepu, v škripcih, v hudi zadregi
  • disordine m

    1. nered; zmeda, zmešnjava:
    nella stanza c'è un gran disordine v sobi je velik nered
    stato di disordine mentale duševna zmeda
    avere i capelli in disordine biti razkuštran

    2. (sregolatezza) nerednost, nezmernost

    3. pl. nemiri, neredi; izgredi:
    nel paese sono scoppiati gravi disordini v državi so izbruhnili hudi neredi
  • dureté [dürte] féminin trdota, trdost; sirogost, ostrost; brezsrčnost, neusmiljenost; žilavost; pluriel grobost

    degré masculin de dureté d'une substance trdôtna stopnja snovi
    dureté de cœur brezsrčnost, brezčutnost
    dureté d'oreille naglušnost
    dureté des temps hudi, slabi časi
    traiter quelqu'un avec dureté brutalno ravnati s kom
  • falsch napačen; (unecht) nepristen, ponarejen, neiskren, hinavski; fachsprachlich: nepravi; Geld: ponarejen; (unaufrichtig) Aussage, Prophet: kriv, lažen; Lehre: zmoten; Haare, Zähne: umeten; Spiel: nepošten; Adverb narobe; falsches Spiel treiben goljufati, biti neiskren; falscher Hase pečenka iz mletega mesa; falscher Name lažno ime, privzeto ime; falsch liegen ne imeti prav, biti na napačni poti, biti v zmoti, narobe uganiti; falsch gewickelt sein biti v (hudi) zmoti
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.
  • frangēnte m

    1. močen val (ki se lomi)

    2. (zlasti pl.) čeri

    3. pren. stiska, težava, neprijetnost, nesreča, usoden trenutek:
    trovarsi in brutti frangenti biti v hudi stiski
    in simili frangenti v takih okoliščinah
  • furō1 -ere, (pf. nadomešča īnsānīvī) (—) (prim. gr. φύρω mešam, πορφύρω vzkipevam, φυρμός zmešnjava, sl. burja)

    I. dirjati, divjati, lomastiti, (pri)hruti, hiteti: Penthesilea furens V., hinc late furentes Barcaei V., virgo furit lymphata per urbem V., pars pedes ire parat, pars … equis furit V., fera contra tela furit V. plane (se zažene) v strelice; z inf.: ecce furit te reperire atrox Tydides H. dirja (divja) po bojišču, da bi …

    II. metaf.

    1. (pesn. o stvareh) divjati, razsajati, besneti
    a) o nevihti, burji, vihri: atra tempestas sine more furit V., loca feta furentibus austris V., venti furentes Cu. (prim.: ἄνεμος σὺν λαίλαπι θύων Hom.)
    b) o vodovju: furit aestus harenis V. valovje vzkipeva (divja) s peskom, furit amnis aquāī (= aquae, gen.) V., furens Neptunus H. (prim.: πόντος ϑύων Hes.), fretum acrius furit Cu.
    c) o ognju: ut quondam … sine viribus ignis, incassum furit V., flammae furentes V., furit inmissis Volcanus habenis V.; od tod o hudi lakoti: furit ardor edendi O.
    č) o raznih drugih stvareh: (carbasus) interdum perscissa furit petulantibus auris Lucr. hruje, furit mugitibus aether concussus V., procyon furit et stella vesani leonis H., aër furit procellis Plin.

    2. (duševno) divjati, besneti, rohneti; abs.: hominem furentem continui Ci., si non acerrime fureret Ci., si pater furit, avus sapiat Dig., furere coepisse Ulp. (Dig.) zbesneti; z loc.: furens animi V., furens animis aderat Tirynthius V. zbesnel, pobesnel, razsrjen; s praep. z acc.: beluae in suos acrius furunt Cu., adversus liberos Germanici Suet.; z abl. causae: iracundiā furere coepit Ci., Catilina furens audaciā Ci., libidinibus furens Ci., f. dolore O., morbis iraque O.; z notranjim obj.: hunc sine me furere ante furorem V. daj, da … dobesnim to besnost, id furere L. zaradi tega, praecipuum caedis opus Stat. ali vix credenda f. Sil. v besnosti izvršiti; z inf. ali ACI = togotiti se: furit vinci dominus profundi Sen. tr., furebat (Clodius) a Racilio se contumaciter … vexatum Ci., Antonius praelatum sibi Octavium furens Fl.; occ. hrupno kaj razširjati: fama furit versos (esse) hostes Sil. — Od tod adj. pt. pr. furēns -entis, adv. furenter besen: quamvis sis furens Ci., quis beluarum corde furentior? Cl., furenter irasci Ci. ep. besno, furenter agere Amm.

    3. occ.
    a) blazen, besen, blodnomiseln, nor biti, blazneti, besneti, noreti: furere se simulavit Ci., quin mihi Telamon iratus furere luctu filii videretur Ci., quod eos … furere et bacchari arbitraretur Ci., usque eo commotus est, ut … insanire omnibus ac furere videretur Ci., qui valetudinis vitio furunt Ci., quo genere Alcmaeonem, Orestem furere dicimus Ci., num furis? H. ali se ti blede? ali se ti meša?, aut furit aut patitur soporem O., nostra iuventus furit Vell.
    b) strastno ljubiti (deklico), strastno zaljubljen biti (v njo): ex quo destiti Inachiā furere H., f. in aliquā Ps.-Q.
    c) zamaknjen, navdušen biti: qui (Coroebus) non sponsae praecepta furentis (sc. Cassandrae) audierit V.
    č) prešeren (razposajen) biti, rojiti: recepto dulce mihi furere est amico H.

    Opomba: Nenavaden pf. furuī: Serv. idr. pozni pisci; toda pomni: furisti nemo dicit, sed insanisti Prisc.
  • gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

    il est sans gêne on se prav nične ženira
    n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
    avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
    éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
    être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
    être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
    éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
    sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
    ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
    sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
    sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
    (vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego
  • gouffre [gufrə] masculin brezno, ponor; vrtinec v morju; kar povzroča, požira velike stroške, figuré sod brez dna

    un gouffre d'argent (figuré) sod brez dna, oseba, ki veliko in tjavdan troši denar
    cet homme est un gouffre ta človek razmetava z denarjem
    ce procès est un gouffre ta pravda ogromno stane, je zelo draga
    être au bord du gouffre biti na robu prepada, biti v neposredni hudi nevarnosti
    explorer un gouffre raziskovati brezno
    tomber dans un gouffre pasti v brezno, v prepad
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • guaio m (pl. -ai)

    1. nesreča, nezgoda:
    trovarsi in un brutto guaio biti v hudi kaši
    andare in cerca di guai pren. iskati nesrečo

    2. sitnost, neprijetnost:
    ho avuto un sacco di guai imel sem kopico sitnosti
  • gum-tree [gʌ́mtri:] samostalnik
    botanika kavčukovec

    sleng up a gum-tree v hudi stiski
  • hard2 [ha:d] prislov
    trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

    hard at hand; ali hard by čisto zraven
    hard on; ali hard after tik za
    to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
    to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
    to be hard up biti v denarni stiski
    to die hard težko umreti
    to drink hard močno piti
    hard earned težko zaslužen
    to follow hard upon tesno slediti
    hard got težko pridobljen
    to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
    hard set v stiski; trmast; negiben
    it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
    to run one hard biti komu za petami
    hard upon takoj nato
    to try hard zelo se potruditi
  • Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

    1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

    2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

    3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

    4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

    5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

    6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.
  • hour [áuə] samostalnik
    ura, čas, časovna enota
    množina delovni čas
    astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

    to ask the hour vprašati, koliko je ura
    after hours po uradnih urah, po daljšem času
    at all hours ob vsakem času
    by the hour na uro
    bad hours pozno, pozne ure
    his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
    the hour of death smrtna ura
    at an early hour zgodaj
    at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
    in an evil hour v nesrečnem trenutku
    for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
    good hours zgodnje ure, zgodaj
    in a good hour o pravem trenutku
    to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
    to keep late hours hoditi pozno spat
    to keep regular hours držati se rednih ur
    the hero of the hour junak dneva
    hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
    office hours uradne ure
    on the hour ob polni uri
    a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
    the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
    the small hours zgodnje jutranje ure
    it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
    vojska at 20 hours ob dvanajstih
  • hud2 (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
    huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
    huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
    huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
    živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
    huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
    huda preizkušnja die Zerreißprobe
    hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
    zaloga za hude čase der Notvorrat