Franja

čàlija ž (t. čaly)
1. dračje, grmovje: mjesto ljubice nježne diče se stričak sada i čalija s oštrim trnjem
2. bot. bodčec, mali trn

čȅčēr -era m, čȅčvār m grmovje, goščava

dūmētum -ī, n (dūmus) grmovje, gošča(va), hosta: V., Col., vepres et dumeta Ci., horridi dumeta Silvani H.; pren.: silvosa dumeta avaritiae Aug.; poseb. (o zapletenih in zato težko razumljivih filozofskih naukih) goščava = splet zapletenih naukov: in dumeta correpere, Stoicorum dumeta Ci.

dūmus -ī, m (st.lat. dusmos, prim. nem. zausen) grmovje, grmičevje: Ci., V., Sen. ph., Lact. idr.

frūctētum -ī, n (frūctus) grmovje, goščava, v pl.: Serv.

frutectum ali frutētum -ī, n (frutex) grmovje: Col., Plin., Ap., Gell., Prud.

frutex -icis, m (f le pri M.)

1.
a) grm, v pl. grmovje, grmičje: Varr., Lucr., Col., Plin., Petr., sine fronde frutex O., densi frutices O., his genus omne silvarum fruticumque viret V.; pren.: apostolici seminis frutices Tert. Sg. kolekt.: texit ora frutex O. vejevje, leo contexit asinum frutice Ph. s šibjem.
b) konec (drevesnega) debla, deblo: quercus ramos a frutice dedit Suet.

2. kot psovka štor = tepec: Pl., Ap.

fruticētum -ī, n (frutex) z grmovjem porasel kraj, grmovje: H., Suet.

Gebüsch, das, grmovje; goščava; Pflanzenkunde grmišče

Gesträuch, das, (-/e/s, -e) grmovje, grmičevje

gr̀mēč -éča m grmovje

gr̀mēnje s grmovje

gr̀mōvlje s dial. grmovje

lȍmina ž dial. dračje, grmovje: kokot prije vidje kopca, pak se sakri u jednu -u

maleza ženski spol goščava, hosta, grmovje

matorral moški spol grmovje, hosta

scrub³ [skrʌb]

1. samostalnik
grmovje, goščava, hosta; stara, izrabljena metla; kratki brki; zakrnel stvor, pritlikavec (žival); zakrnela rastlina

2. pridevnik
zakrnel, kržljav, boren, zaostal

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

soto moški spol grmovje, podrast; gozd

batir el soto pretakniti (prebrskati) gozd

spinney [spíni] samostalnik
goščava, hosta; grmovje