Franja

cardo m

1. bot. karda (Cynara cardunculus)
cardo dei lanaioli bot. divja ščetica (Dipsacus pullonum)

2. tekstil gradaše, greben

cautēs (cōtēs) -is, f večinoma v pl. (sor. s cōs) čer, kleč, greben, ostra pečina ali skala v morju, redkeje v gorah; obl. cautes v nom. sg.: Tib. (cautis: Prud.), Marpesia cautes V., v abl. sg.: lapis... caute continua Plin.; v pl.: Amm., cautes celsae Enn. fr., cavatae Ap., haud aliter quam cautes O., duris genuit te cautibus horrens Caucasus V., (nautae) saxa et cautes timent C., scopuli cautium Sen. ph. kleči skalnih globeli; v obl. cotes le v pl.: ex scrupulosis cotibus Ci., duris in cotibus S., duris cotibus Pr., inviae cotes Cu.

coámă -e f

1. griva

2. greben

3. sleme

4. krošnja

comb¹ [koum] samostalnik
glavnik; greben; satovje
tehnično brdo, gradaše

to cut s.o.'s comb pristriči komu peruti
to set up one's comb napihovati, šopiriti se, domišljati si

cop¹ [kɔp] samostalnik
šop; greben; motovilo, navitek
sleng stražnik

a fair cop zasačenje ob samem dejanju

creástă créste f greben

crest¹ [krest] samostalnik
greben, roža, perjanica, čop, griva
figurativno pogum, ponos

on the crest of the wave v najugodnejšem trenutku, na vrhuncu sreče

cresta¹ f

1. (petelinov) greben:
alza la cresta pren. greben mu raste
abbassare la cresta pren. postati ponižen, stisniti rep med noge

2. avbica

3. geogr. greben

4. vrh:
essere sulla cresta dell'onda pren. biti nadvse uspešen, uživati splošno naklonjenost

5.
cresta di gallo bot. petelinja roža (Celosia cristata)

6.
cresta di gallo med., pog. rtasta bradavica

cresta ženski spol (petelinov) greben; havba; (ptičji) čop; gorski greben ali hrbet; ošabnost

alzar (levantar) la cresta ošaben postati
dar en la cresta a uno koga boleče razžaliti
rebajar la cresta a algn komu ošabnost iz glave izbiti

crête [krɛt] féminin greben; (petelinja) roža; majhen jez

él maksimum, konica
crête de haute pression greben visokega pritiska
baisser la crête biti, postati ponižen
rabaisser, rabattre la crête de quelqu'un ponižati koga
il lève la crête (figuré) dviga greben, greben mu raste

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

crown-wheel [kráunwi:l] samostalnik
tehnično palčno kolo; greben (v uri)

čér -i ž greben, hrid: ladja je zadela na -i; koralne, morske -i

Damm, der, (-/e/s, Dämme) nasip, jez; figurativ jez; Anatomie presredek; Agronomie und Gartenbau greben; auf dem Damm sein biti v formi/zdrav; jemanden wieder auf den Damm bringen postaviti/spraviti na noge

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

edge¹ [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij

to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige

épine [epin] féminin trn; trnov grm; bodica; (gorski) greben; pluriel, figuré težave, neprijeten položaj

épine blanche glog
épine dorsale hrbtenica
épine noire trnuljica
épine-vinette féminin česmin
courber l'épine ponižati se
s'égratigner avec une épine oprasniti se ob trnu
s'enfoncer une épine dans le pied zadreti si trn v nogo
être sur des épines biti kot na žerjavici, sedeti ko na trnih
marcher sur des épines (figuré) biti v škripcih
tirer, enlever une épine du pied (figuré) odstraniti težavo, zapreko s poti (à quelqu'un komu)
il n'y a pas de roses sans épines (proverbe) ni rože brez trna

finial [fáiniəl] samostalnik
arhitektura vrh, greben

gàrgača ž, gàrgaša ž (it. cardo) dial. greben, mikalnik: -om češljati vunu

garrese m veter. greben