Franja

ugliness [ʌ́glinis] samostalnik
grdost, grdoba; skaženost; odvratnost; ostudnost, ogabnost, gnusoba; nevarnost, grozilnost

unseemliness [ʌnsí:mlinis] samostalnik
grdost; nespodobnost

unsightliness [ʌnsáitlinis] samostalnik
grdost

désenlaidir [dezɑ̃lɛdir] verbe transitif omiliti grdost (quelqu'un na kom); verbe intransitif izgubiti na grdosti

obscaenitās (obscenitas) -ātis, f (obscaenus) „blatnost“, „grdost“, od tod

1. nečistost, nesramnost, nespodobnost, spotikljivost, spotakljivost, prostaštvo, nesramna (kosmata, umazana, nesramna) beseda, kvánta: Suet., rerum, verborum Ci., soloecismorum Arn., talibus obscaenitatibus delectari Aug., in obscaenitatem compellere Icti.; konkr. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: obscaenitate amputatā Arn., propudiosa corporum o. Arn., per obscaenitates bibere Plin. nesramne podobe.

2. neugodnost, zlonosnost, usodnost: mali ominis Arn.

unredeemed [ʌnridí:md] pridevnik
ne zopet (nazaj) dobljen; neplačan (dolg); neizpolnjen (obljuba); neodkupljen (zastavek); nekompenziran
religija neodrešen
figurativno neublažen; slab

ugliness unredeemed save by the beauty of the eyes grdost, ki jo kompenzirajo edinole lepe oči

αἶσχος, ους, τό [Et. iz αἶχσκος (aig▿-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramovanje, psovanje.

αἰσχρότης, ητος, ἡ grdost, ostudnost, nesramnost.

ἀσχημοσύνη, ἡ 1. grdost, grdoba, ostudnost, nedostojnost. 2. NT sramota.

δυσμορφία, ἡ, ion. -ίη (μορφή) neličnost, grdost, grdoba, pokveka.